Mesec: februar 2017

NEM: Aufführungspartitur, Spielpartitur; FR: partition d’exécution.

ET: Srednjeveško lat. partitura = delitev, razdelitev, od pars = del, od 17. stoletja tudi v IT (‹KLU›, 529).

D: Naziv za vrsto partiture, ki služi za orientacijo pri izvedbi, in za sinhroniziranje elektronsko proizvedenih ♦zvokov♦ ter žive instrumentalne godbe in/ali petja. Elektronsko proizvedeni ♦zvoki♦ se lahko reproducirajo s traku ali pa se v ♦izvedbi v resničnem času♦, npr. v ♦živi elektronski glasbi♦, lahko neposredno proizvajajo med potekom izvedbe.

KM: D je preurejena D iz ‹HI›, 443, kjer je pomen pojma preveč zapleten in obsežen.

GL: ♦izvedba v resničnem času♦, ♦živa elektronska glasba♦, = (live electronic music) = (live electronics).

PRIM: ♦partitura za realizacijo♦.

‹EH›, 30–31; ‹G›, 182; STOIANOVA 1978: 81

ANG: real-time performance, performance in real time.

D: »(Naziv za) neposredni … nadzor nad procesom skladanja med trajanjem izvedbe. To je možno v ♦elektronski glasbi♦ in ♦računalniški glasbi♦, kjer se številni aspekti dela lahko ustvarijo ali podvržejo spremembi med izvedbo. Pojma izvedbe v resničnem času in žive izvedbe se pogosto uporabljata (v istem pomenu).« (‹FR›, 73)

KR: D povsem napačno določa pomen pojma. Predvsem ne gre za nadzor nad postopkom skladanja, ki je pri skladbah, ki zahtevajo izvedbo v resničnem času, najpogosteje natančno vnaprej načrtovan – ravno zaradi omogočanja izvedbe v resničnem času. ♦Elektronska glasba♦ in ♦računalniška glasba♦, kot splošna pojma, nimata nobene zveze z izvedbo v resničnem času. Prav zato obstaja pojem ♦žive elektronske glasbe♦, s katerim se poudarja razlika med možnostmi izvedbe v resničnem času. Z drugimi besedami, pojem se nanaša na proces nastajanja zvoka s pomočjo različnih elektronskih in računalniških tehnologoj, ki so, glede na zapletenost tega porocesa, v glavnem funkcionirale v ♦dislociranem času♦, tj. proces ustvarjanja zvoka je trajal veliko dlje od ♦resničnega časa♦ izvedbe. Z razvojem tehnologije, npr. z izpopolnjevanjem ♦digitalnih sintetizatorjev♦ in z razvojem ♦vezja za vzorčenje♦, se je razlika med ♦dislociranim časom♦ in ♦resničnim časom♦ zmanjšana na minimum ali pa je povsem ukinjena, ter je ♦živi elektronski glasbi♦ omogočila izvedbo v resničnem času. Sama »izvedba« v izvedbi v resničnem času je pravzaprav predvsem elektronski ali računalniški postopek proizvajanja zvoka, ki se ne dogaja več v ♦dislociranem♦, temveč v ♦resničnem času♦. V tem smislu je »živa izvedba« v D sopomenka izvedbe v resničnem času, še posebej v ♦živi elektronski glasbi♦.

GL: ♦bioglasba♦, ♦digitalni sintetizator♦, ♦dislocirani čas♦, ♦izvedbena partitura♦, ♦resnični čas♦, ♦vezje za vzorčenje♦ = ♦sampler♦, ♦živa elektronska glasba♦ = (live electronic music) = (live electronics).

ANG: decay; NEM: Abklingvorgang, Ausklingvorgang, Ausschwingen, Ausschwingung, Ausschwingvorgang; FR: (transitoire d’) extinction (du son); IT: (transitorio di) estinzione (del suono).

D: »(Naziv za) padec v ♦intenziteti♦ dinamične ♦ovojnice♦ po začetnem ♦vnihavanju♦ (npr. pri zabrenkani struni).« (‹DOB›, 49)

KR: V ‹L› je navedeno vrsta pojmov, ki so problematični kot tehnični pojmi oz. strokovni izrazi: »fade-out«, »decay of speech/tone« (ANG; ta pojem se pojavlja tudi v ‹LEU›, 210), »fondu« (FR), »annullamento graduale (del suono) « (IT, gl. ‹L›, 2), »affaiblissement progressif des vibrations« (FR), »progressivo indebolimento delle vibrazioni« (IT; gl. ‹L›, 45). Najbolj sta problematična predloga v FR in IT, ker gre za opisa, ne pa za pojma.

GL: ♦ovojnica♦, ♦stacionarni zvok♦.

PRIM: ♦vnihavanje♦.

‹BASS›, I, 23; ‹CAN›, 555; ‹EH›, 34; ‹FR›, 21; ‹GR›, 61; ‹HI›, 43; ‹HO›, 1025 = »transitoires«; ‹RAN›, 223

ANG: equaliser, equalizer; NEM: Entzerrer, Equalizer.

D: »(Naziv za) elektronsko napravo, ki je sestavljena iz več ♦sit♦, služi pa za spreminjanje določenih frekvenčnih območij, npr. pri napravah za reprodukcijo ♦zvoka♦, za izničevanjemotenj ♦šuma♦ ali pa za izogibanje ♦povratni vezavi♦. Prav tako se uporablja za ustvarjanje različnih zvočnih učinkov, npr. za pridobivanje specifične ♦zvokov(n)e barve♦ pri obdelavi ♦zvoka♦. Najpogosteje se uporabljajo oktavni, grafični in parametrični izenačevalniki.« (‹EN›, 77).

GL: ♦sita (filtri)♦.

PRIM: (♦ekvalizator♦) = izenačevalnik, (equalizer).

‹BR›, 44–45; ‹DOB›, 70; ‹HK›, 125–126; ‹KN›, 67

ANG: irrational rhythm; FR: rythme irrationnel.

ET: Lat. irrationalis = nerazumski, od predpone in-, ki negira osnovo, in ratio = razum, pamet, um; ♦ritem♦.

D: »Naziv za vsak ♦ritem♦, ki temelji na delitvi osnovne ritemske enote v katero koli število, ki ni neposredni večkratnik števila dve (npr. osminka v kvintoli).« (‹JON›, 145; HODEIR 1961: 107, 132, 146, 158, 197, 233)

KM: Iracionalni ritem pravzaprav pomeni različne vrste nepravilnih delitev osnovne

NEM: Ionika.

ET: Verjetno od grš. ión = tisto kar gre, kar se giblje, od iénai = iti (‹KLU›, 336).

D: »(Naziv za) dvomanualno, polifono ♦elektronsko glasbilo♦. ♦Zvok♦ proizvaja ♦generator žagastega tona♦.« (‹HI›, 222).

GL: ♦elektronski glasbeni instrumenti♦.

ET: Lat. inversio = zavoj, obrat, od invertere = obrniti, preobrniti, od predl. in = v in vertere = obračati; ♦serija♦.

PRIM: ♦obrat (vrste, serije)♦.

ANG: intuitive music; NEM: intuitive Musik; FR. musique intuitive.

ET: Srednjeveško lat. intuitio = neposredno zrenje, pojav slike na površju ogledala (starejši pomen), on intueri = natančno videti, gledati, od predloga in = v, na, in glagola tueri = gledati (‹KLU›, 329, 335–336).

D: 1) »(Naziv za) enostavno, meditativno glasbo, pogosto za iracionalno intuicijo, ki je pod vplivom Cagea, Daljnjega vzhoda, ♦pop glasbe♦ itn. nastala v času (študentskih) protestov 1968. leta.« (‹M›, 555)

2) »Pojem, ki ga Stockhausen uporablja raje kot ♦improvizacijo♦, ki označuje glasbo, ki jo je ustvarjal z izbranimi glasbeniki kot odgovor na verbalno besedilo (Aus den sieben Tagen), nedeterminirano notacijo (Prozession), sprejem kratkih valov (Kurzwellen) in skladbe za trak (Hymnen).« (‹GR›, 97)

3) »To glasbo, ki nastaja z duhovnim razpoloženjem, ki ga glasbeniku prinašajo kratka besedila, sem poimenoval intuitivna glasba. Beseda ‘♦improvizacija♦‘ se mi ne zdi več ustrezna za to, kar mi igramo, ker se z ♦improvizacijo♦ vedno povezuje predstava o shemah, ♦formulah♦ in slogovnih prvinah, ki so osnova ♦improvizacije♦; torej (pri ♦improvizaciji♦) se vedno gibljemo v nekem glasbenem jeziku, tudi takrat, ko se začasno v t. i. ‘♦prostih improvizacijah♦‘ premaknemo čez meje tega jezika … Glasbena meditacija ni nikakršno uspavanje čutov, temveč skrajna budnost in – v najsvetleših trenutkih – ustvarjalna ekstaza.« (STOCKHAUSEN 1971: 123–125).

4) »Intuicija je nekaj nadracionalnega. Racionalno je nekaj, kar je povezano z našim telesom: sposobnost razmišljanja, sposobnost razvrščanja in povezovanja v odnose – ki prihaja iz razuma. Intuitivno v ožjem smislu, kakor ga jaz uporabljam, je izvenčloveško področje, ki na nas vpliva s tresljaji, ki nas nenehno bombardirajo. Ti tresljaji so deloma tudi natančno oblikovani in nam dajejo spodbudo določene aktivnosti. Ko pridemo v stanje, v katerem nismo obremenjeni sami s seboj, smo občutljivi na take tresljaje; če pa posebej vadimo prevajanje tega v aktivnost, potem iz tega lahko ustvarjamo glasbo. To lahko počne le posebna kategorija glasbenikov. Večina jih potem ne more delovati: to je prezahtevno za njih.« (STOCKHAUSEN 1978: 503)

KM: Glede na to, da se v D 2 omenja Stockhausenova skladba Aus den sieben Tagen kot primer intuitivne glasbe, D 3 pa je odlomek iz Stockhausenovega komentarja k tej skladbi, prinašamo eno izmed besedil, ki so, kot predloga, osnova za muziciranje v intuitivni glasbi:

NEOMEJENO

Igraj kak ♦ton♦

v prepričanju,

da imaš časa in prostora, kolikor hočeš

(za ansambel)

(iz ‹G›, 165).

Tak zapis je primer tudi za ♦verbalno partituro♦, oz. ♦prozno glasbo♦.

KR: D 1 posplošuje pomen pojma na nenatančen način, tako da je ne moremo jemati resno, še posebej zaradi neprevidnega paktiranja z ♦meditativno glasbo♦, ki jo tudi sam Stockhausen – v D 3 – skuša (neuspešno) razložiti kot relevantno kategorijo.

D 2 je pojasnjena z D 3 kar zadeva odnos med intuitivno glasbo in ♦improvizacijo♦ (oz. ♦prosto improvizacijo♦). V njej je problematično le navajanje primerov intuitivne glasbe, med katerimi so najbolj sumljivi Hymnen. Vsako omenjanje intuicije ne vsebuje nujno tudi intuitivne glasbe. Tako npr. Stockhausen vztraja na čistosti intuicije v zvezi s svojim projektom Musik für ein Haus (1968), se pa bo ta projekt le s težavo uvrstil v intuitivno glasbo: »Intuitivna zavest se ne more zmotiti, ona nima meril o napačnem ali pravilnem, ne poseduje takega mišljenja. Intuitivna zavest je taka, kot je.« (RITZEL 1970: 40)

Pojem je treba uporabljati izključno v zvezi z njegovim pomenom v skladateljski teoriji K. Stockhausena, čeprav – kakor se vidi v D 3 in 4 – tudi tukaj ni povsem natančen, posebej kar zadeva odnos do ♦improvizacije♦ (na splošno) in ♦proste improvizacije♦ (konkretno). Najbolj se je treba izogibati mešanju s splošnimi konotacijami, ki so navedene v D 1, še najbolj z ♦meditativno glasbo♦.

GL: ♦improvizacija♦, ♦meditativna glasba♦, ♦verbalna partitua♦, ♦prozna glasba♦, ♦prosta improvizacija♦.

‹BOSS›, 72–73; ‹G›, 154–166; ‹GL›, 85