VARIABILNA OBLIKA

NEM: variable Form; FR: forme variable.

ET: Lat. variabilis = spremenljiv, iz variare = menjati; forma = oblika (‹KLU›, 755–756, 226).

D: Naziv za podvrsto ♦odprte oblike♦, pri kateri variabilnost razume manjšo večpomenskost kot pri ♦večpomenski obliki♦.

KR: D namerno ni vzeta iz pregledane literature, saj so tam opredelitve pojmov tako zelo raznolike, da na noben način ne koristijo njegovi terminološki obdelavi (gl. npr. D 1 ♦momenta, momentne glasbe♦).

V. o. se uporablja, kot je poudarjeno v D, za označevanje stopnje odprtosti oblike, ki ima manj pomenov kot ♦večpomenska oblika♦, npr. v ‹G›, 139–142, v povezavi z Boulezovo Tretjo klavirsko sonato. V BOULEZ 1981: 162 je omenjena – kot razvrstitev ♦formantov♦ (gl. KM ♦formanta♦) – naslednja formalna shema te skladbe:

Notranja variabilnost vsakega »♦formanta♦« (ki ni vidna iz primera) in variabilnost odnosa med »♦formanti♦« (ki je vidna iz primera) zelo omejujeta večpomenskost ♦odprte oblike♦ omenjene skladbe od recimo ♦večpomenske oblike♦ Stockhausenovega Klavirstücka XI (gl. KR ♦večpomenske oblike♦). O Boulezovi Tretji klavirski sonati gl. tudi STOIANOVA 1978: 129–156.

Pojma ne smemo, kot je storjeno npr. v ‹MELZ›, II, 714, uporabljati kot sopomenko za ♦odprto obliko♦, saj je ta njena podvrsta (gl. KR ♦odprte oblike♦), temveč moramo njen pomen omejiti samo na tiste primere, ki jih najbolje ilustrira Boulezova Tretja klavirska sonata.

GL: ♦aleatorika♦, ♦improvizacija♦, ♦nedeterminacija♦ = (indeterminacija).

PRIM: ♦individualna oblika♦, ♦mobilna oblika♦, ♦moment, momentna oblika♦, ♦večpomenska oblika♦.