ANG: trope; NEM: Tropus, Trope; FR: trope; IT: tropo.
ET: GrÅ¡. trópos = obrat, smer ali figura v govoru, iz trépein = obrniti (â¹DEâº, 1170): v â¹GR6âº, XIX, 187, se opozarja, da je t. v srednjeveÅ¡kem glasbenem izrazju (M. Kapela, Boetija itn.) pomenil tudi vrsto oktave, âŠmodusâŠ.
D: V izrazju J. M. Hauerja naziv za 44 moÅŸnih odnosov med dvema âŠheksakordomaâŠ, ki so v nasprotju z âŠdvanajsttonsko vrsto⊠v Schönbergovi âŠdvanajsttonski tehniki⊠osnova Hauerjeve âŠdvanajsttonske tehnikeâŠ.
KM: Hauer si je v svojem »nauku o tropih« (HAUER 1926) prizadeval ugotoviti kriterije, po katerih se lahko doseÅŸe pregled nad skupaj 479.001.000 moÅŸnih âŠdvanajsttonskih vrst⊠in priÅ¡el do 44 t.: vsak t. »vsebuje (ali »nadzoruje«) 10.886,4000 âŠvrstâŠ. (Hauer je tudi t. naprej reduciral v Å¡tiri kategorije po Å¡tevilu tritonusov, vendar pa te kategorije ni posebej poimenoval â gl. â¹Gâº, 45â47.) O funkciji t. kot âŠpredurejanja gradiva⊠v svoji âŠdvanajsttonski glasbi⊠Hauer v HAUER 1926: 5 pravi naslednje: »Šele s preuÄevanjem tropov pridemo do spoznanja o vrednosti njihovih melodiÄnih1 in harmoniÄnih posebnosti, ki so v âŠdvanajsttonski tehniki⊠zelo pomembne. Ne gre za to, da bi se uÄili vseh 44 tropov na pamet in da bi si zapomnili vse njihove Å¡tevilke, temveÄ da se nam slika o tropih dobro usede v spomin na naÄin, da jih prepoznamo v kateremkoli melosu in na ta naÄin delujemo svobodno in z zavestjo o cilju.«
Eden izmed âŠformatov⊠âŠvariabilne oblike⊠Boulezove 3. klavirske sonate ima tudi naziv t., vendar nas ta pomen tukaj ne obvezuje (gl. primer v âŠvariabilni oblikiâŠ).
KR: T. ima obvezujoÄ pomen le znotraj Hauerjeve skladateljske teorije.
GL: âŠdvanajsttonska igraâŠ, âŠdvanajsttonska tehnika (skladanja)⊠= (âŠdodekafonijaâŠ) (zlasti KM), âŠpredurejanje gradivaâŠ.
PRIM: âŠdvanajsttonska vrsta, serijaâŠ, âŠlestvicaâŠ, âŠmodusâŠ, âŠvrstaâŠ, âŠserijaâŠ.
â¹APEâº, 314; â¹BASSâº, IV, 607; BEICHE 1984: 12; â¹BKRâº, IV, 271 = vodilka k âŠdvanajsttonski tehnikiâŠ; â¹FRâº, 96; â¹GRâº, 184; â¹GR6âº, XIX, 287; â¹HIâº, 492; â¹JONâº, 332â334; â¹Lâº, 607; â¹Pâº, 341; â¹Vâº, 767
1 V izvirniku piÅ¡e »melisch«. V â¹WAHâº, 2403, pa se ta pojem oznaÄuje kot »liedhaft (= »speven«), Äeprav bi ga lahko â zlasti v kontekstu s »harmoniÄnim« â prevedli tudi kot »melodiÄen«. Pojem je tipiÄen za sicer precej nenavadno Hauerjevo izrazje.