TONSKO POLJE

ANG: note field, pitch field; NEM: Tonfield.

ET: ♦Ton♦.

D: 1) »(Naziv za) vse ♦tonske višine♦, bodisi v celotni skladbi bodisi v njenem posameznem delu.« (‹FR›, 66)

2) »(Naziv za) vse ♦višine tonov♦, ki so bodisi v celotni skladbi bodisi v njenem določenem delu.« (‹FR›, 59)

KR: Kot po navadi v ‹FR› nobena D ne opredeljuje niti približnega pomena tega izjemno pomembnega pojma: a) V izrazju glasbe, ki temelji na ♦nedeterminiranost♦, je pojem, kakršen se pojavlja v D 1, skoraj povsem zunaj rabe: Cage npr. v navodilih za elaboracijo svojih Variations I (1958) ♦tone♦, ki se igrajo, skupinsko imenuje »konstelacije« (gl. GLIGO 1978–1988: 152–161); b) Če bi bila D 2 pravilna, bi morali pojem umakniti iz rabe: Komu sploh koristi imenovanje »vseh ♦tonskih višin♦, bodisi v celotni skladbi bodisi v njenem posameznem delu«?

Pravilen pomen pojma je povezan s tipologijo ♦serialne glasbe♦, tj. z verigo ♦točka♦ – ♦skupina♦ – ♦polje♦, kjer se želi prikazati kontinuiteta od natančne determinacije parametrskih vrednosti, že od ♦predurejanja gradiva♦ (npr. v ♦punktualni glasbi♦) do vse večjega, statističnega približka, najprej v splošnih značilnostih, ki so vidne v ♦skupini♦, potem pa do še večjega statističnega približka v ♦polju♦ (‹G›, 83–95; ‹GL›, 67–69; ‹KS›, 145–161; ‹RL›, 868). Na ta način ♦dvanajsttonsko polje♦ razume prostejša razmerja med ♦toni♦, tako med tistimi, ki so v ♦dvanajsttonski tehniki♦ podani z ♦dvanajsttonsko vrsto♦, kot tudi med tistimi, pri katerih njihova parametrska vrednost (♦tonska višina♦) ni več strukturno prepoznavna, saj prek dosežene teksturne neprepoznavnosti prehaja v drugo kvaliteto.

GL: ♦skupina, skupinska skladba♦, ♦mikropolifonija♦, ♦permeabilnost♦, ♦polje♦, ♦statistična glasba♦, ♦skupek tonov♦, ♦struktura♦, ♦tekstura♦, ♦točka♦.

PRIM: ♦dvanajsttonsko polje♦, ♦časovno polje♦.