ANG: fundamental, fundamental tone; NEM: Grundton; FR: son fundamental; IT: fondamentale.
ET: ♦Ton♦.
D: Naziv za najgloblji ♦parcialni ton♦, ki inicira zvenenje vseh ♦parcialnih tonov♦ nad njim.
KM: NEM-pojem ima tri pomene: 1) ♦osnovni ton♦ ♦akorda♦; 2) tonika ali začetni ♦ton♦ katerekoli ♦lestvice♦ (čeprav bi pomen tonike morali omejiti na prvo stopnjo dur-molove tonalitetne ♦lestvice♦); 3) najgloblji ♦parcialni ton♦, tj. t. t., kot se definira v Pojmovniku (gl. ‹BKR›, II, 154–155; ‹HI›, 189; ‹HK›, 168; ‹KN›, 88; ‹RL›, 355). (NEM-pojma »Fundamentston«, ki je omenjen v ‹P›, 221, v pregledani literaturi ni najti.
KR: V ‹HO›, 949, se opozarja, da t. t. (= »son fondamental«) ne smemo mešati z ♦osnovnim tonom♦ (= »fondamentale«). Zato sta pojma v ‹L›, 238 (»fondamental«), in zlasti v ‹P›, 221 (»[note] fondamentale«), povsem napačna. ‹BASS›, II, 259, in ‹RIC›, II, 214, trdita, da v IT obstaja samo »fondamentale«, in sicer z dvojnim pomenom, tj. s pomenom ♦osnovnega tona♦ in s pomenom t. t., ter da sta zaradi tega IT-pojma »suono fondamentale« (‹L›, 238) in »[nota] fondamentale« (‹P›, 221) tudi napačna. Nasploh torej niti ‹L› niti ‹P› ne razlikujeta o. s. od ♦temeljnega tona♦.
Zanimivo je, da je v ‹MELZ›, III, 557, omenjen le t. t. (enako kot »temeljna oblika ♦akorda♦«), čeprav se v ‹MELZ›, I, 37 (gl. D 1 ♦alikvot, alikvotni toni♦), uporablja tudi ♦osnovni ton♦ v pomenu t. t., kot je tudi priporočeno v Pojmovniku.
D v ‹RAN›, 330, se glasi: »V akustiki (naziv za) najglobljo frekvenco ali za ♦ton♦ v vrsti ♦harmonik♦, pa tudi za prvi ♦harmonik♦, tj. za frekvenco, proti kateri so vse druge frekvence v razmerju kot njeni večkratniki, tj. cela števila.« Takšna D vsebuje nerazumljive omejtive v pomenu pojma: t. t. ni le najgloblja fekvenca, nad katero zvenijo samo ♦harmoniki♦, temveč preprosto vsi ♦parcialni toni♦, med katerimi so seveda tudi neharmoniki (g. ‹EH›, 129; ‹RL›, 942–943, tj. KR ♦harmonika♦).
Kljub avtoritetni rabi v ‹MELZ›, III, 557, in navadam hrvaške učne prakse je bolje uporabljati pojem t. t. (v smislu omenjene D) kot ♦osnovni ton♦, saj je prvi zares temelj, ki nad seboj inicira nihanje vseh ♦parcialnih tonov♦. ♦Osnovni ton♦ se priporoča uporabljati izključno v povezavi z ♦akordom♦ (gl. tudi KR – t. e 1 ♦impresionizma♦).
GL: ♦alikvot(i), alikvotni toni♦, ♦formant(i) ♦, ♦harmonik, harmoniki, harmonični ton(i) ♦, ♦parciali♦, ♦parcialni toni♦, ♦ton♦.
PRIM: ♦osnovni ton♦.
‹DOB›, 78; ‹FR›, 33; ‹IM›, 138