ANG: machine music; NEM: Maschinenmusik.
D: »(Predvsem naziv za) glasbo, ki na programski naÄin (glorificira in) opisuje stroje. V 20. stoletju je strojna glasba postal aktualna v naslovih skladb, kot so npr. Pacific 231 (A. Honegger), Die Messe des Maschinenmenschen (B. StÃŒrmer), Machinist Hopkins (M. Brand), Pesem motorjev (L. Weiner) idr. âŠKonkretno glasbo⊠kot âŠglasbo Å¡uma⊠sta napovedala veliko prej Manifesto dei musicisti futuristi (1911) in La Musica futurista. Manifesto tecnico (1911) F. B. Pratella. Vendar je Å¡ele prek Edgarda VarÚsea ⊠po letu 1920 neprogramska, substicialna strojna glasba priÅ¡la v prvi plan.« (â¹EHâº, 199)
KM: Seveda je primerov za s. g. veliko veÄ, kot je omenjenih v D, npr. Zavod (1926) A. V. Mosolova, Ballet méchanique (1923â1924) G. Antheila (â¹FRâº, 50; â¹SLONâº, 1463) itn. V MACHLIS 1961: 155â157 se s. g. povezuje z »urbanizmom«, ki naj bi predstavljal slog in/ali gibanje.
KR: Povsem nenavadna je omemba âŠkonkretne glasbe⊠v D, saj lahko ima s. g. zvezo z njo samo od daleÄ. Pomemben pa je tu zapis: avtor D ni uporabil »musique concrete«, ki se na NEM-govornem obmoÄju, pa tudi drugje, piÅ¡e kot v izvirni FR-obliki, ko mislimo na âŠkonkretno glasbo⊠v oÅŸjem pomenu (gl. KR âŠkonkretne glasbeâŠ). Sicer bi s. g. lahko zares predstavljala podvrsto âŠkonkretne glasbeâŠ, Äe bi s tem pojmom razumeli vse vrste glasbe, ki posnemajo ali uporabljajo naravne âŠzvoke⊠in âŠÅ¡umeâŠ, vendar bi bil potem pojem neomejen (gl. npr. D 1 in KR âŠrealizma, glasbenegaâŠ).
Pravilni pomen pojma je zmeraj najbolje povezovati z italijanskim glasbenim âŠfuturizmom⊠in njegovimi neposrednimi »potomci«. To pa so vsi omenjeni primeri.
GL: âŠbruitizemâŠ, âŠfuturizemâŠ, âŠintonarumoriâŠ, âŠkromatiÄna lestvicaâŠ, âŠorganizirani zvokâŠ, âŠrumorarmonio⊠= âŠrussolofonâŠ, âŠrussolofon⊠= âŠrumorarmonioâŠ.
PRIM: âŠglasba Å¡uma, hrupaâŠ.
â¹JONâº, 154