SKUPEK TONOV

NEM: Tonmenge.

ET: ♩Ton♩.

D: Naziv za zvočno stanje, pri katerem je določena ♩skupina♩ ♩tonov♩ razporejena v horizontalnem in vertikanem smislu na način, da posameznih ♩tonov♩ v tem skupku ne moremo več zaznati, ker v medsebojnih odnosih, v katerih so neprepoznavni, prehajajo v drugo, teksturno, statistično pribliÅŸno kvaliteto.

KM: Pojem izvira iz tipologije ♩serialne glasbe♩, tj. iz razmerja med ♩točko♩, ♩skupino♩ in ♩poljem♩ (gl. ‹G›, 83–95; ‹GL›, 67–69; ‹KS›, 145–161; ‹RL›, 868). S. t. se torej pojavlja v ♩skupini♩ in v ♩polju♩.

KR: Pojem je v dobesedem pomenu nesmiseln, zato pa tudi mogoče odvečen kot tehnični pojem, tj. strokovna beseda: kot je razvidno iz citata iz ‹MI›, I, 245, v KM ♩agregata♩, pojem postaja opisna, metaforična oznaka. Vendar se lahko glede na razmerje med ♩točko♩, ♩skupino♩ in ♩poljem♩ v tipologiji ♩serialne glasbe♩ le z njim označijo ♩teksture♩, katerih sestavni elementi so posamično nesliÅ¡ni.

GL: ♩dvanajsttonsko polje♩, ♩skupina, skupinska skladba♩, ♩gostota, sprememba gostote, stopnje gostote♩, ♩mikropolifonija♩, ♩permeabilnost♩, ♩polje♩, ♩skladanje grozdov♩ = (♩Clusterkomposition♩), ♩skladba z grozdi♩ = (♩Clusterkomposition♩), ♩statistična glasba♩, ♩stohastična glasba♩, ♩struktura♩, ♩tekstura♩, ♩ton♩, ♩tonsko polje♩, ♩vertikalizacija♩.

‹G›, 83–88

Dodaj odgovor

error: Content is protected !!