NEM: Klangkomposition.
D: Naziv za postopek, zlasti v zgodnji ♦elektronski glasbi♦ kölnske provenience (♦elektronische Musik♦), s katerim se poleg ustvarjanja ♦zvoka♦ z npr. ♦aditivno♦ ali ♦subtraktivno sintezo♦ hkrati ustvarja tudi skladba, tj. ♦skladba iz zvoka♦.
KM: Eden izmed primerov za skladbo, ki je nastala s s. od z., sta Elektronska študija I in II (1953) K. Stockhausena, v katerih je bil skladateljev cilj »skrajna združitev zvočnega gradiva in njegove oblike« (STOCKHAUSEN 1964c: 22; gl. KM ♦skladbe iz sinusnih tonov♦).
KR: Nenavadna je dvopomenskost pojma (kot tudi pri ♦Clusterkomposition♦) in ga je zato zaradi praktičnosti najbolje uporabljati v izvirni, NEM-obliki.
Glede na pomen je rabo pojma najbolje ohraniti v mejah specifičnega izrazja ♦elektronske glasbe♦, ker je čisto s. z. mogoča edino z njeno tehnologijo (gl. ‹EH›, 161; gl. tudi KR ♦melodije zvokovnih barv♦).
GL: ♦elektronska glasba♦, ♦skladba iz sinusnih tonov♦, ♦zvok♦.
PRIM: (♦Klangkomposition♦), ♦skladanje grozdov♦ = (♦Clusterkomposition♦), ♦skladba iz zvoka♦ = (♦Klangkomposition♦).
‹M›, 555; STOCKHAUSEN 1963a