Customize Consent Preferences

We use cookies to help you navigate efficiently and perform certain functions. You will find detailed information about all cookies under each consent category below.

The cookies that are categorized as "Necessary" are stored on your browser as they are essential for enabling the basic functionalities of the site. ... 

Always Active

Necessary cookies are required to enable the basic features of this site, such as providing secure log-in or adjusting your consent preferences. These cookies do not store any personally identifiable data.

No cookies to display.

Functional cookies help perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collecting feedback, and other third-party features.

No cookies to display.

Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics such as the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.

No cookies to display.

Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.

No cookies to display.

Advertisement cookies are used to provide visitors with customized advertisements based on the pages you visited previously and to analyze the effectiveness of the ad campaigns.

No cookies to display.

SINTETIČNA GLASBA

NEM: synthetische Musik.

ET: Grš. sýnthesis = sestavljanje, spajanje, povezovanje, iz predl. sýn = skupaj in tithénai = dati, postaviti, polegati (‹KLU›, 716, 717).

D: »Napačno dojeman, pogosto pa tudi s polemičnimi nameni rabljen naziv, s katerim se je elektronski zvok želel razglasiti za ‘umetnega’ v slabšalnem pomenu … Pojem spominja na umetne materiale, ki v nasprotju z naravnimi delujejo kot manjvredni.« (‹EH›, 340)

KM: Ne glede na njegove negativne pomenske konotacije (prim. MEYER-EPPLER 1954: 7, tj. KM avtentične glasbe) se pojem (brez oziranja na le-te) lahko uporablja kot sopomenka elektronske glasbe, zlasti tiste, ki je nastajala v zgodnjih petdesetih letih kot »elektronische Musik« v Kölnu, saj je bil cilj takšne glasbe izključna uporaba sintetičnih, tj. umetno izdelanih zvokov. Po drugi strani se zato s. g. ne sme uporabljati kot sopomenka konkretne glasbe, saj njeni zvoki niso v celoti ustvarjeno po sintetični, tj. elektronski poti.

KR: »Sintetična glasba« je povsem napačna oblika, saj je njena osnova »sintetika«, kar razume umetno izdelan material. Čeprav je elektronsko zvokovje izdelano na sintetičen način, ga ne moremo v nobenem primeru imenovati »sintetika«, saj bi bilo to zares slabšalno, kot je omenjeno v D.

V ‹FR›, 89, se s s. g. usmerja na »glasbo s kodirano izvedbo« (»coded–performance music«): »(Naziv za) glasbo, ki se proizvaja z elek­tronskimi sredstvi in nadzira s perforiranim trakom ali preluknjanimi karticami. Glasba s kodirano izvedbo, ki je vzbudila zanimanje javnosti na razstavi v Parizu leta 1929, izvira iz pianole in mehaničnih orgel, ki so bile v modi v prvih dveh desetletjih 20. stoletja. V najzgodnejši obliki so štiri … oscilatorje nadzirali s perforiranim trakom ali preluknjano kartico. Leta 1945 se je razvila elektronska oprema za (takšen) nadzor frekvence, intenziteti, trajanja, vibrata in ovojnice.« (‹FR›, 15–16) Mimogrede, »glasba s kodirano izvedbo«, ki je kot pojem ni moč najti nikjer, razen v ‹FR›, nima nobene zveze s s. g.

GL: aditivna sinteza zvoka, skladba iz sinusnih tonov, subtraktivna sinteza zvoka.

PRIM: akuzmatika, akuzmatična glasba, avtomatska glasba = računalniška glasba (t. 2 v D), elektroakustična glasba, elektrofonska glasba, elektronska glasba, glasba za trak = (music for tape, tape music), konkretna glasba = (musique concrète), računalniška glasba (t. 2 v D) = avtomatska glasba = računalniška glasba.

Dodaj odgovor

error: Content is protected !!