ANG: sphä rophon, sphaerophon; NEM: Sphärophon; FR: sphérophone; IT: sphärophon, sphaerophon.
ET: Grš. sphaíra = krogla, globus, žoga (‹KLU›, 544).
D: »Splošen naziv za skupino enoglasnih ♦elektonskih instrumentov♦, ki jih je za uporabo v mikrotonalitetni glasbi razvil Jőrg Mager v Berlinu med letoma 1921 in 1928. Prva verzija je temeljila na ♦oscilatorju♦ s 50 kHz … Frekvenca … se je nadzorovala z ročajem …, ki je omogočal le glissando … Instrument se je prvotno imenoval ♦elektrofon♦ … Leta 1922 je Alois Hába napisal nekaj krajših skladb za sferofon … Drugo verzijo sferofona so demonstrirali leta 1926 in zanj je Grigorij Mihajlovič Rimski-Korsakov napisal nekaj etid … leta 1928 je Mager zamenjal ročaje na sferofonu s konvencionalno klaviaturo in tako je nastal klaviaturni sferofon … Popolnejši trimanualni model klaviaturnega sferofona je konstruiral Mager v Darmstadtu leta 1930. Verjetno je to bil prototip njegovega prvega ♦partiturofona♦.« (‹GRI›, III, 436)
KR: V D je sporno obravnavanje s. kot »splošnega pojma«, saj za vse verzije Magerjevega s. obstajajo posebni nazivi (v D ni omenjen ♦kaleidofon♦!). Iz tega razloga ♦elektrofon♦, ♦kaleidofon♦, ♦partiturofon♦ in s. vendarle niso sopomenke.
GL: ♦elektrofon♦, ♦elektronski glasbeni instrumenti♦, ♦kaleidofon♦, ♦partiturofon♦.
‹BASS›, IV, 377; ‹FR›, 84–85; ‹GR›, 171; ‹HI›, 442; ‹LARE›, 517; ‹RIC›, IV, 263; ‹RUF›, 472