ROTACIJA (VRSTE, SERIJE)

ANG: rotation; NEM: Rotation.

ET: Lat. rotatio = vrtenje, iz rotare = vrteti se, iz rota = kolo (‹KLU›, 606); ♩serija♩.

D: »(Naziv za) sistematično … preurejanje (elementov) zadane ♩vrste♩ (ali ♩serije♩ ) …, ki je doseÅŸeno z uporabo enega dejavnika (npr. z drugo noto v ♩vrsti♩ ali ♩seriji♩) ali z več dejavniki (npr. začenÅ¡i z drugo noto v ♩vrsti♩ ali ♩seriji♩, nadaljujoč z vsako drugo noto) ali po serialno ujemajočem se načrtu.« (‹FR›, 76)

KR: D (kjer bi bilo »noto« bolje zamenjati s »♊tonom♊«) povsem nejasno pojasnjuje postopek, predvsem zato, ker ne razlikuje r. od ♩permutacije♩. Na to razliko se natančno opozarja v EIMERT 1964: 136: »3 ♩tone♩ lahko premestimo Å¡estkrat. Pri figuri s tremi tonskimi ♩točkami♩ dobimo pri obratu do 3590 6 poloÅŸajev rotacije s 6 različnimi, ciklično zamenljivimi zaporedji ♩tonov♩. 10 ♩tonov♩ lahko premestimo milijonkrat; pri figuri z desetimi tonskimi ♩točkami♩ dobimo rotacijo iz 90 različnih zaporedij ♩tonov♩. Rezultati rotacije so: pri 3 tonskih ♩točkah♩ 6 različnih zaporedij ♩tonov♩, pri 4 tonskih ♩točkah♩ 12, pri 5 20, pri 6 30, pri 7 42, pri 8 56, pri 12 132, pri n tonskih ♩točkah♩ n’ (n–1) različnih zaporedij ♩tonov♩.« Rezultati r. so torej občutno bolj omejeni od rezultatov ♩permutacije♩.

GL: ♩dvanajsttonska tehnika (skladanja)♩ = (♩dodekafonija♩), ♩dvanajsttonska vrsta, serija♩, ♩modus♩ (v posebnem pomenu), ♩vrsta♩, ♩predurejanje gradiva♩, ♩serija♩, ♩serialna tehnika (skladanja)♩, ♩serialni postopki♩.

PRIM: ♩permutacija (vrste, serije)♩.

‹G›, 45

Dodaj odgovor

error: Content is protected !!