ANG: rock (music), Rock 1965; NEM: Rock-Musik, Rockmusik, Rock, Nachfolger des Rock’n Roll, Forsetzung von Rock’n Roll und Beat; FR: rock, continuation du Rock’n Roll et da le musique beat; IT: rock, continuazione del Rock’n Roll e del beat.
ET: ANG rock = zibati (se), majati (se); izvor pojma je ♦rock and roll♦, tako da je r. njegova okrajšava (prim. D).
D: »(Naziv za) vrsto množično razprostranjene glasbe, ki se je pojavila v šestdesetih letih in ki je sorodna, vendar različna od ♦rock’n’rolla♦. Glasbene in izrazne značilnosti rocka so izoblikovali skupina Byrds iz Kalifornije in nekatere skupine v San Franciscu in okolici (The Charlatans, The Great Society, Quicksilver Messenger Service, Big Brother in The Holding Company). (Skupina) The Jefferson Airplane s pevcem Graceom Slickom je bila najvplivnejša v popularizaciji tega stila … Rock je električen1 glede na uporabo amplifikacije, izkrivljenosti, morebiti pa tudi glede na proizvajanje ♦zvoka♦. Najpomembnejše melodično glasbilo je ♦električna kitara♦, igra pa se s pridušenim in okrasnim slogom, ki ga omogoča elektronska tehnologija. Verzi so običajno izrazito osebni ali politični, glede na pesniški stil pa pogosto nerazumljivi. Po formi je bil rock prva popularna vrsta, ki je razvila obsežne in pogosto zapletene ♦strukture♦, ki jih je omogočilo poreklo rocka v živih izvedbah in njegova poznejša širitev na gramofonske LP plošče. Sprva se je rock v družbenem smislu povezoval pretežno z belim in mladim občinstvom, trdeč da nasprotuje tradicionalnemu ameriškemu odnosu do droge, seksa in delovne etike. Beatlesi so to glasbo slišali na svoji ameriški turneji leta 1966 in nekatere elemente takoj vključili v svoj Revolver (1966) in Sgt. Pepper’s Lonely Hearts Club Band (1967). Rock je kmalu postal angloameriška glasba z enako pomembnimi izvajalci na obeh straneh Atlantika, kot so na primer The Rolling Stones, Eric Clapton, skupina The Who v Britaniji in The Doors, Jimi Hendrix, The Greatful Dead in Janis Joplin v Združenih državah Amerike. V nasprotju z ♦rock’n’rollom♦ je rock v Ameriki malo pomenil črnski in ruralni publiki med belci … Kljub njegovi včasih revolucionarni usmerjenosti so rock strastno širili mediji, posebej založbe in film, ter … veliki festivali na prostem (Woodstock, Altamont, Isle of Wight). Med tem so se nekateri vidiki stila in vsebine rocka razširili na druge vrste glasbe in tako ustvarili glasbene dialekte, ki se imenujejo ♦jazz rock♦, ♦folk rock♦, ♦country rock♦ in ♦heavy metal♦. Okrog leta 1970 je rock kot pojem pomenil skoraj enako kot ♦popularna glasba♦. Uporabljal se je … ne samo (kot naziv) za prej opisano glasbo, ampak tudi (kot naziv) za različne vrste afroameriške glasbe …, za glasbo pevcev-skladateljev, ki so bili na začetku desetletja tako popularni (Carole King, James Taylor, Cat Stevens, Elton John), pa tudi za glasbo, ki je imela svoje čvrste korenine v starejših stilih Tin Pan Alleyja (Barry Manilow, Billy Joel). Počasi pa se je pojem spet začel razumevati kot primeren za označevanje samo enega dialekta pluralistične ♦popularne glasbe♦, ki so jo v sedemdesetih in osemdesetih letih širili mediji, katere značilnost pa je bila temeljna instrumentacija z ♦električno kitaro♦, basom, klaviaturami in bobni …; hitri … ♦ritem♦ …; provokativno oblačenje in vedenje izvajalcev in publike, s čimer se je dramatizirala stalna povezanost rocka z držami, ki so se razlikovale od glavne struje1 angloameriške kulture. The Rolling Stones, Jefferson Starship, The Who, Steve Miller in drugi ♦bandi♦, formirani v šestdesetih letih, so še naprej obstajali v središču te glasbe, pridružili pa so se jim tudi mlajši izvajalci, ki so favorizirali podoben glasbeni in izrazni stil: Bruce Springsteen, Kiss, The Eagles, Bob Seger, Rod Stewart, ZZ Top … V poznih sedemdesetih letih so se pojavili novi dialekti rocka, predvsem ♦punk♦ in ♦new wave♦, ki so težili k začetkom te vrste, preprosti in neposredni v stilu, z manj opiranja na zapleteno elektronsko tehnologijo.« (‹RAN›, 710–711)
KM: Pojmi v NEM, FR, IT (in ANG pojem »Rock 1965«), ki se razlikujejo od ANG izvirnika, so ponujeni – očitno kot (problematična) definicija ANG pojma v izvirniku – v ‹BR›, 238–239.
KR: Vzorna terminološka obdelava pojma v D (predvsem je vredno navesti dejstvo, da se pojem ne nanaša samo na glasbo – v izvirniku je zato tudi naveden samo kot r. –, pač pa na cel segment alternativne – in ne samo – angloameriške kulture) je vprašljiva v tistem delu kjer se r. g. enači s ♦popularno glasbo♦. (V ‹IM›, 323, se namreč omenja, da je r. g. naziv za vrsto ♦pop glasbe♦! V ‹RAN› ♦pop glasba♦, kot pojem, sploh ne obstaja, zato pa je ♦popularna glasba♦ obdelana na specifičen način. V ‹V›, 630, se geslo ♦rock♦ prav tako navezuje na ♦popularno glasbo♦, v ‹FR›, 76, pa se navezuje na ♦rock and roll♦. V ‹HK›, 325, in v ‹KN›, 174–175, je omenjeno, da je r. naziv, ki vključuje ♦rock and roll♦ in ♦beat♦ – D 2, vendar se razlikuje od ♦popa♦ kot splošnega pojma. Gl. D ♦popularne glasbe♦ in ♦pop glasbe♦.)
GL: ♦acid rock♦ = ♦head rock♦ = ♦psihedelični rock, psihedelična rock glasba♦, ♦afro rock♦, ♦aranžma♦, ♦art rock♦, ♦band♦, ♦baterija♦, ♦beat♦ (D 2), ♦bluegrass (glasba)♦, ♦combo♦, ♦konceptualni album♦, ♦country and western (glasba)♦, ♦country rock♦, ♦Detroit sound♦, ♦disco (glasba, sound)♦, ♦folk rock♦, ♦funk(y), funky jazz♦, ♦fuzija♦, ♦glasba 20. stoletja♦, ♦hard rock♦, ♦head rock♦ = ♦acid rock♦ = ♦psihedelični rock, psihedelična rock glasba♦, ♦heavy rock, heavy metal (rock)♦, ♦hillbilly (glasba), hillbilly jazz♦, ♦hit♦, ♦kraut rock♦, ♦latinski rock♦, ♦lead♦, ♦meditativni rock♦, ♦merseybeat♦, ♦middle of the road♦, ♦new wave♦ (D 1), ♦progresivni rock, progresivna rock glasba♦, ♦psihedelični rock, psihedelična rock glasba♦ = ♦acid rock♦ = ♦head rock♦, ♦punk (rock)♦, ♦rap♦, ♦rhythm and blues♦, ♦riff♦, ♦rockabilly♦, ♦rock and roll♦, ♦rock jazz♦ = ♦jazz rock♦, ♦rock muzikal♦, ♦rock opera♦, ♦rock oratorij♦, ♦sampler♦, ♦skiffle, skiffle band, skiffle group♦, ♦soft rock♦, ♦soul, soul jazz♦, ♦zvok♦, ♦surf♦, ♦glasbe sveta♦ (D 3), ♦techno (glasba, pop, sound …)♦, ♦twist♦.
PRIM: ♦pop, pop glasba♦, ♦popularna glasba♦, ♦zabavna glasba♦.
‹BKR›, IV, 56; ‹HI›, 396–397; ‹M›, 545; ‹MELZ›, III, 214
V izvirniku je »electrical«, tako da je ta prevod točen, vendar gl. ‹EH›, 74, oziroma KM ♦električnih♦, ♦elektroakustičnih♦ in ♦elektronskih glasbenih instrumentov♦, kjer se opozarja na razliko med »električnim« in »elektronskim«; prav tako tudi KR ♦električne kitare♦.
1 V izvirniku se tukaj uporablja pojem »mainstream« v splošnem pomenu in ne kot tehnični pojem oziroma strokovni termin (gl. ♦mainstream jazz♦). Zato je tudi preveden kot »glavna struja«.