ANG: rhythm (gl. KR), rhythmics (‹RAN›, 516; gl. KR);
NEM: Rhythmik; FR: rythmique (‹RL›, 802); IT: ritmica.
ET: Grš. rhythmikḗ (tékhnē); lat. rhythmica v M. Kapele tudi rhythmice = nauk o ♦ritmu♦ (‹RL›, 803); iz grš. rhythmós =♦mera♦ toka časa.
D: 1) »Do 19. stoletja naziv za nauk o ♦ritmu♦, kjer je posebno področje zavzemal tudi nauk o gradnji ♦ritma♦ (ritmopeja). V 20. stoletju naziv za določeno vrsto ♦ritma♦ (npr … taktna ritmika, menzuralna ritmika, tudi Bachova ritmika).« (‹RL›, 802)
2) »1. (Naziv za) skupino vseh ritmičnih posebnosti v določeni kompoziciji, v glasbenem govoru posameznega avtorja, stila ali obdobja in v glasbeni kulturi posameznega naroda. Do 19. stoletja tudi sopomenka za ♦ritem♦. 2. Ritmika je tudi naziv za posebno vrsto gimnastičnih vaj, ki se uporabljajo pri vzgoji otrok.« (‹MELZ›, III, 211)
3) »Izvirno (naziv za) nauk o ♦ritmu♦; od 20. stoletja tudi pojem, ki zajema celoto vseh ritemskih aspektov znotraj določenega časovnega obdobja.« (‹HI›, 393)
4) »1. (Naziv za) preučevanje ali nauk o glasbenem ♦ritmu♦. Del solfeggia, posvečenega vrednostim ♦trajanja♦. 2. (Naziv za) način kombiniranja in organiziranja vrednosti ♦trajanja♦, ki je specifičen za kakšnega skladatelja, šolo ali obdobje. 3. Metoda izobraževanja, ki jo je na začetku 20. stoletja ustvaril É. Jaques-Dalcroze …« (‹HO›, 908)
KM: Za terminologijo ♦glasbe 20. stoletja♦ je pomemben pomen r., ki razume oznako ritemskih značilnosti tako, kot je navedeno v drugem delu D 1, v t. 1 D 2, v drugem delu D 3 in v t. 2 D 4. V tem smislu je pojem ♦poliritmika♦ napačen, saj pravzaprav razume ♦poliritem♦, ne pa različnih ritemskih značilnosti (gl. KR ♦poliritmike♦).
KR: R. ni bila nikoli sopomenka ♦ritmu♦, kot je napisano v prvem pomenu v D2.
ANG ustreznica »rhythm« (gl. ‹L›, 477, ‹LEU›, 333, ‹P›, 281) ni pravilna, ker pomeni♦ritem♦, ne pa r. ANG obliko »rhythmics« najdemo v ‹RAN›, 516, skupaj z »metrics« in »harmonics«, toda v zvezi z Kvintilijanovo klasifikacijo glasbe (v smislu lat. pojma »musica«), torej v pomenu, ki je tukaj relevanten v smislu začetka D3 in D4. V ‹OED›, XIII, 875, se pojem v samostalniški obliki pojavlja v ednini in množini. Pomen množinske oblike (»del znanosti, ki se ukvarja z dolžino ♦zvokov♦«) obstaja od leta 1864. Pojem je torej bolj zakoreninjen od pojma »metrics« (= »♦metrika♦« – prim. KR ♦metrike♦), čeprav tudi na ta pojem ne naletimo tako pogosto.
V ‹BR› se pojem ne pojavi.
GL: ♦ritem♦, ♦poliritem♦ = (♦poliritmija♦) = (♦poliritmika♦).
PRIM: ♦metrika♦.
‹BASS›, IV, 105; ‹BKR›, IV, 42; ‹GR6›, XV, 825 = NEM pojem Rhythmik v pomenu D1.
Boljše je ritemskih. Gl. KR ♦ritma♦.