ANG: rhythm; NEM: Rhythmus; FR: rythme; IT: ritmo
ET: grš. rythmós =♦mera♦ toka časa, iz rheîn = teči, širiti se (‹KLU›, (599).
KM: V terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦ je r. osnova za tvorjenje različnih drugih značilnih pojmov, kot so ♦aditivni ritem♦, ♦iracionalni ritem♦, ♦neretrogradni ritem♦, ♦poliritem♦, ♦nasprotna ritmika♦, in je zato (še posebej pa zaradi ♦poliritma♦) uvrščen v Pojmovnik.
KR: R. je treba kot osnovo za tvorjenje omenjenih pojmov razlikovati od ♦ritmike♦ (npr. v ♦poliritmiki♦), saj to nista sopomenki. Osnova -ritmija (v npr. ♦poliritmiji♦) niti ni osnova, saj je, analogno -metriji v pojmih, kot so ♦ametrija♦, ♦heterometrija♦ in ♦poliritmija♦ (gl. ET in KR teh pojmov), pravzaprav končnica. (Edini pojem – razen ♦poliritmije♦ –, v katerem se -ritmija pojavi kot samostalniška osnova, je »aritmija«, ki označuje »pomanjkanje ritma, neskladnost, neravnomernost, ritmično nepravilnost« (‹KL›, 100), torej se pravzaprav s predpono a- zanika pomen r., z ničimer pa se ne pojasni, v čem bi se r. lahko razlikoval od »ritmije«.) Zato je tudi ♦poliritmija♦ enako kot ♦poliritem♦ (gl. KR ♦poliritmije♦).
Pridevnik iz r. je »ritemski«, ne pa »ritmični«, ker »ritmični« izhaja iz »ritmike«. (V ‹KL›, 100 se pojavi pridevnik »aritmičen« iz samostalnika »aritmija«, kar je seveda neustrezno: pravilno bi bilo »aritmijski« oziroma »aritemski« glede na sopomenskost osnov »-ritem« in »-ritmija«; prim. KR ♦poliritma♦.)
GL: ♦aditivni ritem♦, ♦dodana vrednost♦ = (valeur ajoutée), ♦iracionalni ritem♦, ♦neretrogradni ritem♦, ♦poliritem♦ =(♦poliritmija♦) = (♦poliritmika♦), ♦nasprotna ritmika♦.
PRIM: ♦ritmika♦.
‹L›, 477; ‹P›, 280