Customize Consent Preferences

We use cookies to help you navigate efficiently and perform certain functions. You will find detailed information about all cookies under each consent category below.

The cookies that are categorized as "Necessary" are stored on your browser as they are essential for enabling the basic functionalities of the site. ... 

Always Active

Necessary cookies are required to enable the basic features of this site, such as providing secure log-in or adjusting your consent preferences. These cookies do not store any personally identifiable data.

No cookies to display.

Functional cookies help perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collecting feedback, and other third-party features.

No cookies to display.

Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics such as the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.

No cookies to display.

Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.

No cookies to display.

Advertisement cookies are used to provide visitors with customized advertisements based on the pages you visited previously and to analyze the effectiveness of the ad campaigns.

No cookies to display.

PUNKTUALNA GLASBA

ANG: pointillist music; NEM: punktuelle Musik, Punktmusik (gl. D 4 in KM); FR: pointillisme musical; IT: musica puntillistica.

ET: NEM Punkt = točka iz lat. punctum = točka (‹KLU›, 756).

D: 1) »[V] ospredje vedno bolj prihaja, kar se zgradbe tiče, povsem organizirana glasba … Kjerkoli slišite to punktualno glasbo.« (EGGEBRECHT 1972: 1)

2) »Kreuzspiel je (primer za) ‘punktualno glasbo’, kot jo je tedaj krstil Eimert.« (STOCKHAUSEN 1963e: 222)

3) »(Kreuzspiel je ‘punktualen’ v tolikšni meri, kolikor se tukaj) posamezni toni lahko opazujejo samo kot izolirani fenomeni.« (STÜRZBECHER 1971: 59)

4) »Kar se sliši (v Stockhausenovih Kontra-Punkte), je le občutno gostejša ‘punktualna glasba’1, polje napetosti tonov, ki se sprva pojavljajo izolirano, potem pa se stapljajo v stoječi ustroj.« (EGGEBRECHT 1972: 1)

5) »’Punktualno glasbo’ se da zgodovinsko neposredno izvesti iz dvanajsttonske glasbe … Iz punktualne glasbe pa se da zgodovinsko izvesti tudi naslednji korak: elektronsko ­glasbo …« (WÖRNER 1963: 126, 127)

6) »(Punktualna je) oznaka za vrsto serialne glasbe, katere formalni tokovi se dogajajo pretežno od tonske točke do tonske točke, in sicer brez neposredne zasnove o nadrejenih strukturah in oblikah v njihovi lastni zakonitosti kot oblikovni kategoriji … (Kot skupine) označujemo strukture, katerih elementi so definirani skozi enega ali več parametrov po nadrejenih, edinstvenih kriterijih, tako so zasnovani kot celota.« (BOEHMER 1967: 206, 205)

KM: D so razvrščene tako, da bi čim bolje prikazale prizadevanja po čim bolj natačnem definiranju pomena pojma:

a) D 1 je prevzeta iz enega od neobjavljenih predavanj H. Eimerta na Tečajih za Novo glasbo v Darmstadtu, ki je bilo 21. julija 1952 kot uvod v nekatere izvedbe konkretne glasbe. Pojem se je tedaj prvič uporabil (in ne leta 1953, kot je navedeno v ‹BOSS›, 133; gl. D 2 pointilizma).

b) D 2 in 3 kažeta sprejetje pojma v skladateljsko teorijo K. Stockhausena (D 3 je prevzeta iz njegovega pogovora z U. Stürzbecher).

c) D 4 je koristna kot formulacija, v kateri se posredno primerjajo Stockhausenov Kreuzspiel (1951) in njegovi Kontra-Punkte (1953) kot primeri za p. g. (Citat je prevzet iz Eimertovega poročila o Stockhausenovih Kontra-Punkte v Kölnische Rundschau 28. maja 1953.) V ‹MELZ›, III, 145, je predstavljen primer iz Kontra-Punkte.

V ‹GR›, 85, so Kontra-Punkte navedeni kot primer skupinske skladbe.

d) D 5 je značilen poskus (v tem primeru W. Friedländerja v njegovi kritiki Stockhausenove skladbe Kreuzspiel) umestitve p. g. v zgodovinski kontekst, z dvanajsttonsko tehniko kot predhodnico (zlasti prek Webernovega poznega opusa; gl. KM pointilizma) do elektronske glasbe, ki izhaja iz p. g.

e) V D 6, ki je sestavljena iz Boehmerjeve D skupine in »punktualnega«, p. g. spada v razmerje točkaskupina po tipologiji serialne glasbe (v D 6 majka polje, ki ga Boehmer ne opisuje; gl. ‹G›, 83–95; ‹GL›, 67–69; ‹KS›, 145–161; ‹RL›, 868). Opazna je raba matematičnega izraza (skupek; prim. skupek tonov).

GL: divizionizem, skupina, skupinska skladba, pointilizem = punktualizem, polje, punktualizem = pointilizem, serialna glasba, serialna tehnika (skladanja), struktura, točka.

‹BKR›, Ill, 340; ‹BR›, 190–191; ‹EH›, 268 = pridevnik »punktuell«; ‹L›, 376; ‹MELZ›, Ill, 145 = vodilka k: punktualizem

1 V izvirniku je namesto običajnega NEM pojma »punktuelle Musik« naveden sicer povsem neobičajen pojem »Punktmusik«.

PUNKTUALNA GLASBA: Stockhausen, Kontra-Punkte

Dodaj odgovor

error: Content is protected !!