ANG: pulse; NEM: Puls.
ET: Lat. pulsus = udarjanje, tolÄenje, iz pellere = udarjati, tolÄi (â¹KLUâº, 570).
D: 1) »(Naziv za) enega izmed povsem enakih spodbujevalcev, ki se praviloma ponavljajo.« (COOPER-MEYER 1960: 3â4)
2) »V starejÅ¡i teoriji F. W. Opelta (1834) (naziv za) âŠzvoÄne dogodkeâŠ, ki se periodiÄno ponavljajo. Do 16 Hz jih lahko preÅ¡tejemo, nad 16 Hz so posamezno nesliÅ¡ni … Za predstavitev akustiÄnega delovanja pulzov je rabila âŠsirenaâŠ, ki je, glede na razporeditev luknjic na kartonski ploÅ¡Äi, lahko proizvajala proporcionirane ali ‘nepravilne’ pulze.« (â¹EHâº, 267)
3) »(Naziv za) nenadni preboj elektriÄne napetosti.« (â¹GRâº, 145)
KR: V â¹ENâº, 183, je navedena samo ANG-oblika pojma, ki je enaka NEM-âŠimpulzuâŠ, medtem ko bi se v â¹EH⺠p. moral razlikovati od âŠimpulzaâŠ, vsaj zato, ker sta navedena oba pojma. Popolno izenaÄenje p. z âŠimpulzomâŠ, kot je predlagano v â¹ENâº, ni povsem razumljivo, ker je v â¹FRâº, 42, naveden samo âŠimpulzâŠ, medtem ko je p. na str. 70 naveden samo v povezavi s âŠpulznim valom⊠(»pulse wave«), njegova NEM-ustreznica pa je »Pulsschwingung« in ne »Impulsschwingung«. Glede na D 1 bi lahko razliko med p. in âŠimpulzom⊠doloÄili na takÅ¡en naÄin: p. se uporablja, kadar gre za sliÅ¡no pravilnost v ponavljanju povsem enakih spodbujevalcev, o katerih lahko trdimo, da pulzirajo. âŠImpulz⊠je namreÄ posamezni spodbujevalec, ki se ne more Âpravilno ponavljati, torej zaporedje âŠimpulzov⊠ne naredi vtisa pulziranja.
GL: âŠmakroÄas/mikroÄasâŠ, âŠpulzni valâŠ, âŠsirenaâŠ.
PRIM: âŠimpulzâŠ.
â¹JONâº, 246