Customize Consent Preferences

We use cookies to help you navigate efficiently and perform certain functions. You will find detailed information about all cookies under each consent category below.

The cookies that are categorized as "Necessary" are stored on your browser as they are essential for enabling the basic functionalities of the site. ... 

Always Active

Necessary cookies are required to enable the basic features of this site, such as providing secure log-in or adjusting your consent preferences. These cookies do not store any personally identifiable data.

No cookies to display.

Functional cookies help perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collecting feedback, and other third-party features.

No cookies to display.

Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics such as the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.

No cookies to display.

Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.

No cookies to display.

Advertisement cookies are used to provide visitors with customized advertisements based on the pages you visited previously and to analyze the effectiveness of the ad campaigns.

No cookies to display.

PROZNA GLASBA

ANG: prose music.

ET: Lat. (oratio) prosa = (dobesedno) enostaven govor, iz prorsus = usmerjen naprej (‹KLU›, 566).

D: Naziv za vrsto glasbe, v katere zapisu so najpogostejši verbalni elementi, to so besede in stavki, ki so hkrati lahko (ni pa nujno) tudi napotki za izvajanje.

KM: V D je namenoma izpostavljen vidik izvedbe (uresničitve) (tj. p. g. se mora uresničiti v zvoku, tako so verbalni elementi v njej »napotki za izvajanje«, kot npr. v partituri za realizacijo v elektronski glasbi, ali pa ni nujno, da se uresniči v zvoku, v tem smislu se p. g. predstavlja v popolni obliki, ki jo lahko primerjamo z glasbo za branje oziroma z zasebno glasbo). V ‹V›, 593–595, se opozarja prav na to:

»Mann, Proust, Joyce, Beckett, Burroughs in drugi pisatelji 20. stoletja so ustvarjali prozna besedila, ki jih štejemo za glasbena, vendar je malo takih, ki so poskušali uporabljati književno obliko kot sredstvo za svojo glasbo. Prvi, ki se je tega lotil resno, je bil najbrž John Cage, čigar metode skladanja, uporabljene (aplicirane) v književnosti, so močno vplivale na umetnike vseh področij. Leta 1960 je La Monte Young ustvaril vrsto skladb v obliki proznih pesmi, ki jih … izvajalec lahko uporablja kot napotke za izvedbo dela v zvoku in sliki; njihovo sporočilo lahko, brez kakršnegakoli vpliva medijev, ki bi morali vzbuditi čute, svobodno konstruira domišljija bralcev. Primer je Piano Piece for David Tudor #2 (1960):

Odpri pokrov klavirja tako,

da s tem ne povzročiš nobenega

zvoka, ki ga lahko slišiš.

Poskušaj, kolikorkrat želiš.

Skladba je končana,

ko ti uspe ali ko se odloč

nehati s poskusi.

Ni treba nič pojasnjevati

občinstvu. Preprosto počni to, kar

počneš, in ko skladbo končaš,

to nakaži na običajen način.

To skladbo lahko razumemo kot glasbo ali kot književnost. Da bi jo povsem razumeli, bi morda morali izvesti napotke fizično, kot sicer v glasbi. Delno razumevanje je možno s samim branjem, čemur sledijo svobodne domišljijske vaje na to temo, kako bi napotke lahko izvedli. Youngova skladba Composition 1960 #10 to Bob Morris je bolj zapleten primer:

Potegni ravno črto

in ji sledi.

Povprečen bralec proze, ki ni, tako kot glasbenik, navajen branja partitur kot zbirke zapovedi, bi lahko ukaz (zapoved) dojel kot metaforo in jo prevedel v vprašanje: ‘Kaj bi se zgodilo, če bi res potegnil ravno črto in ji sledil?’ Glasbenik bi, po drugi strani, lahko pokazal naklonjenost in navodilo razumel dobesedno; sam Young se je na koncertu marca 1961 nekaj ur zabaval s kredo v roki, ko je risal črte po tleh. Ta razlika v stališču o interpretaciji izpostavlja glavno (ne pa tudi izključno) značilnost prozne glasbe, tj. da je narava določene skladbe najbolj odvisna od bralca.

OKENSKA PARTITURA: Pousseur, Caractères

V zgodnjih šestdesetih letih je fluxus, ki ga je utemeljil George Maciunas, spodbudil ustvarjanje številnih proznih skladb, avtorji so bili tako Maciunas kot George Brecht, Yoko Ono, Nam June Paik, Benjamin Patterson, Terry Riley in drugi …

… Številni komadi Georgea Brechta so sestavljeni iz posameznih besed brez kakršnekoli nadaljnje razlage. Pri izvedbi lahko imajo glasbeniki, ki improvizirajo, takšne komade za ‘objekte zavesti’.1 Primer je Sextett – The Tiger’s Mind (1967) Corneliusa Cardewa, partitura v dveh delih in 172 besedah …

… V skupinski improvizaciji se proza pogosto uporablja kot sredstvo za seznanjanje z osnovnimi tehnikami izvedbe, ki se nanašajo na različne nepredvidljive situacije … Druge uporabe proze kot sredstva za predstavljanje idej o improvizaciji, lahko jih najdemo pri Stockhausenovih Aus den seiben Tagen (1968) ter … v besedilih Alvina Lucierja, Roberta Ashleyja, Geralda Shapira, Pauline Oliveros in drugih.«

KR: Pojem najbolj natančno označuje pojave v fluxusu, priporoča se ga uporabljati v tem smislu.

GL: fluxus, glasba na papirju, glasba za branje, skupinska improvizacija, improvizacija, letrizem, neslišna glasba, partitura za realizacijo, zasebna glasba, verbalna partitura, zvočna poezija .

1 V izvirniku: »mind-objects«.

Dodaj odgovor

error: Content is protected !!