ANG: counterchord.
ET: ♦Akord♦.
D: 1) »(Naziv za) kontrapunktično tehniko, v kateri se uporabljajo ♦akordi♦ v ločenih tokovih ali na različnih sferah, ki si medsebojno nasprotujejo. Ta pojem uporablja skladatelj Henry Cowell … Gl. ♦biakord♦. « (‹FR›, 18)
2) »[Z] uporabo ♦akordov♦ namesto posameznih ♦tonov♦ je moč zgraditi sistem kontrapunkta ♦akordov♦, npr. dobiti figuro druge vrste kontrapunkta (t. i. ‘okrasnega kontrapunkta’ – op. N. G.), če v enem delu ♦akord♦ ostane nespremenjen, medtem ko se v drugem ♦akordi♦ spreminjajo. Spremenjeni ♦akordi♦ morajo biti v odnosu do nespremenjenih ♦akordov♦, kar se doseže tako, da se v korektnem kontrapunktu povezujejo ♦osnovni toni♦ vsakega od spremenjenih ♦akordov♦ z ♦osnovnimi toni♦ nespremenjenih ♦akordov♦. Če sledimo temu načelu, lahko izoblikujemo celoten sistem kontrapunkta. Tako kot v ♦poliharmoniji♦ so enote takšnega kontrapunkta lahko enostavne, okrasne ali mešane (tj. tudi enostavne in okrasne – op. N. G.) …
(posamezni ♦toni♦, na katerih temeljijo ♦poliakordi♦)
Primeren naziv za kontrapunkt ♦akordov♦ bi lahko bil protiakord ali ♦akord♦ proti ♦akordu♦.« (COWELL 1969: 31–32)
KR: D 1 pravilno definira pojem (čeprav natančen pomen razberemo šele v D 2), vendar ni jasno, kakšno zvezo ima p. z ♦biakordom♦, kar je nakazano v D 1.
GL: ♦agregat♦ (D 1), ♦biakord♦, ♦poliharmonija/poliharmonika♦, ♦politonaliteta♦, ♦poliakord♦.
‹JON›, 64–65