ANG: free tonality.
ET: ♦Tonaliteta♦.
D: »(Naziv za ♦tonaliteto♦), pri kateri se ohranja tonalitetno središče, vendar ne moremo zaznati nikakršne hierarhije med dvanajstimi ♦toni♦, razen tonike. Tonika ohranja svojo funkcijo kot orientacija in točka gravitacije, sicer pa je vseh dvanajst ♦tonov♦ enako prostih in neodvisnih.« (‹JON›, 104–105)
KM: Citat v D je iz DALLIN 1957: 47–48. Tam sta omenjena tudi Allegro iz prve Šostakovičeve simfonije in Hindemithova Simfonija v Es-duru kot zgleda za p. t.
KR: V ‹JON›, 104, se bralca usmerja k ♦dodekafoniji♦ (tj. ♦dvanajsttonski tehniki♦), verjento zaradi skorajda popolne enakovrednosti med dvanajstimi ♦toni♦ po D. P.t. je v tem smislu sopomenska z ♦razširjeno tonaliteto♦. Vendar je v tem primeru vsakršna povezava z ♦dvanajsttonsko tehniko♦ povsem zgrešena.
GL: ♦atonaliteta♦, ♦atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♦, ♦bitonaliteta♦, ♦multitonaliteta♦, ♦nestalna tonaliteta♦, ♦pantonaliteta♦, ♦politonaliteta♦, ♦progresivna tonaliteta♦, ♦razširjena tonaliteta♦, ♦suspendirana tonaliteta♦.
PRIM: ♦atonaliteta♦, ♦metatonaliteta♦, ♦mikrotonaliteta♦, ♦prototonaliteta♦, ♦prosta atonaliteta♦, ♦tonaliteta♦.