ANG: free atonality; NEM: freie AtonalitÀt.
ET: âŠAtonalitetaâŠ.
D: »(Naziv za) glasbo, ki se sklada brez tonalitetnih srediÅ¡Ä. To harmonsko stanje je skladatelj Arnold Schönberg dojemal kot prehodno obdobje med âŠtonaliteto⊠in stroÅŸjim âŠsistemom⊠âŠdvanajsttonske tehnike skladanjaâŠ.« (â¹FRâº, 32)
KM: ZnaÄilne so Schönbergove skladbe v p. a. Tri skladbe za klavir, op. 11 (1909), in monodrama Erwartung, op. 17 (1909).
KR: Pojem ima nanatanÄen pomen: 1) âŠDvanajsttonska tehnika⊠je domnevno »ovirala« âŠatonalitetoâŠ, Äeprav je dobro znano, da vse dvanajsttonske skladbe niso atonalitetne, Å¡e zlasti ne v Bergovem opusu (gl. KÃNIG 1974).
2) ProblematiÄen je pridevnik »prost«: tehnike, ki so v skladbah v p. a. zamenjale tonalitetno sistematiÄnost, so zelo stroge zaradi uporabe âŠrazvojnega variiranjaâŠ, npr. Å¡e zlasti kot nadomestilo za ukinjene motivno-tematske procese (gl. âŠatematizemâŠ).
3) O âŠdvanajsttonski tehniki⊠kot âŠsistemu⊠po D gl. KR â t. 2 âŠsistemaâŠ.
Pojem je torej površen, vendar do današnjega dne ni boljšega.
GL: âŠatematizemâŠ, âŠatonalitetaâŠ, âŠekspresionizemâŠ, âŠemancipacija disonanceâŠ, âŠmetatonalitetaâŠ, âŠmikrotonalitetaâŠ, âŠprototonalitetaâŠ, âŠrazvojno variiranje⊠= (razvojna variacija).
PRIM: âŠatonalitetaâŠ, âŠatonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnostâŠ, âŠbitonalitetaâŠ, âŠmultitonalitetaâŠ, âŠnestalna tonalitetaâŠ, âŠpantonalitetaâŠ, âŠpolitonalitetaâŠ, âŠprogresivna tonalitetaâŠ, âŠrazÅ¡irjena tonalnostâŠ, âŠprosta tonalitetaâŠ, âŠsuspendirana tonalitetaâŠ, âŠtonalitetaâŠ.
