Customize Consent Preferences

We use cookies to help you navigate efficiently and perform certain functions. You will find detailed information about all cookies under each consent category below.

The cookies that are categorized as "Necessary" are stored on your browser as they are essential for enabling the basic functionalities of the site. ... 

Always Active

Necessary cookies are required to enable the basic features of this site, such as providing secure log-in or adjusting your consent preferences. These cookies do not store any personally identifiable data.

No cookies to display.

Functional cookies help perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collecting feedback, and other third-party features.

No cookies to display.

Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics such as the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.

No cookies to display.

Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.

No cookies to display.

Advertisement cookies are used to provide visitors with customized advertisements based on the pages you visited previously and to analyze the effectiveness of the ad campaigns.

No cookies to display.

POSTSERIALNA GLASBA

NEM: postserielle Musik.

ET: Lat. predl. post = po, pozneje; serija.

D: Nenatančen naziv za pojave v glasbi ob koncu petdesetih let 20. stoletja, ki so nastali kot reakcija in nasprotovanje serialni glasbi.

KM: Stockhausen je bil v STOCKHAUSEN 1978c: 550 izrazito kritičen do tega pojma: »Ko dandanes glasbeni pisci govorijo o ‘postserialni’ fazi, preprosto mislijo, da glasba zadnjih let ­zveni drugače, kot je zvenela v petdesetih letih, in ker očitno nimajo kakšnega drugega pojma za glasbo petdesetih let razen serialne glasbe, naj bi bila sedanja glasba ‘postserialna’. Mar ni to skrajno banalno? Tisti, ki razume duh serialnega načina skladanja, se zaveda, da je ta duh pripomogel k zavesti nečesa, česar ni več moč ukiniti.«

KR: Pojem ni natančen, saj serialne glasbe ne obsega v najožjem smislu, tj. kot strog nadzor vseh parametrov v predurejanju gradiva in dobeseden prenos takšnih danosti v skladbo (kot npr. v Messiaenovem Modusu vrednosti in intenzitete ali v 1. knjigi Boulezovih Structures). Iz tipologije serialne glasbe (gl. ‹G›, 83–95; ‹GL›, 67–69; ‹KS›, 145–161; ‹RL›, 868) je znano zaporedje točkaskupinapolje, ki je pravzaprav jedro, ki razkraja serialno glasbo v najožjem smislu.

Pojem ni tvorbeno nerazumljiv (kot npr. postmodernizem, pri katerem ne vemo, kateri modernizem je izpodbit s predpono post-; gl. KR postmodernizma), temveč svojo osnovo, tj. serialno glasbo, označuje preveč omejeno. Zdi pa se, da je vendarle edini, ki razume in obsega vse pojave, ki so se pojavili kot reakcija ali nasprotovanje serializmu v najširšem smislu. Kljub njegovi popularnosti je priporočena previdnost pri uporabi.

GL: aleatorična glasba, aleatorika, skupina, skupinska skladba, improvizacija, mikropolifonija, nedeterminacija = (indeterminacija), serialna glasba, statistična glasba, stohastična glasba, strategijska glasba.

BLUMRÖDER 1985: 13; ‹KS›, 260; ‹M›, 559

Dodaj odgovor

error: Content is protected !!