POSTSERIALNA GLASBA

NEM: postserielle Musik.

ET: Lat. predl. post = po, pozneje; ♦serija♦.

D: Nenatančen naziv za pojave v glasbi ob koncu petdesetih let 20. stoletja, ki so nastali kot reakcija in nasprotovanje ♦serialni glasbi♦.

KM: Stockhausen je bil v STOCKHAUSEN 1978c: 550 izrazito kritičen do tega pojma: »Ko dandanes glasbeni pisci govorijo o ‘postserialni’ fazi, preprosto mislijo, da glasba zadnjih let ­zveni drugače, kot je zvenela v petdesetih letih, in ker očitno nimajo kakšnega drugega pojma za glasbo petdesetih let razen ♦serialne glasbe♦, naj bi bila sedanja glasba ‘postserialna’. Mar ni to skrajno banalno? Tisti, ki razume duh serialnega načina skladanja, se zaveda, da je ta duh pripomogel k zavesti nečesa, česar ni več moč ukiniti.«

KR: Pojem ni natančen, saj ♦serialne glasbe♦ ne obsega v najožjem smislu, tj. kot strog nadzor vseh ♦parametrov♦ v ♦predurejanju gradiva♦ in dobeseden prenos takšnih danosti v skladbo (kot npr. v Messiaenovem Modusu vrednosti in intenzitete ali v 1. knjigi Boulezovih Structures). Iz tipologije ♦serialne glasbe♦ (gl. ‹G›, 83–95; ‹GL›, 67–69; ‹KS›, 145–161; ‹RL›, 868) je znano zaporedje ♦točka♦ – ♦skupina♦ – ♦polje♦, ki je pravzaprav jedro, ki razkraja ♦serialno glasbo♦ v najožjem smislu.

Pojem ni tvorbeno nerazumljiv (kot npr. ♦postmodernizem♦, pri katerem ne vemo, kateri ♦modernizem♦ je izpodbit s predpono post-; gl. KR ♦postmodernizma♦), temveč svojo osnovo, tj. ♦serialno glasbo♦, označuje preveč omejeno. Zdi pa se, da je vendarle edini, ki razume in obsega vse pojave, ki so se pojavili kot reakcija ali nasprotovanje ♦serializmu♦ v najširšem smislu. Kljub njegovi popularnosti je priporočena previdnost pri uporabi.

GL: ♦aleatorična glasba♦, ♦aleatorika♦, ♦skupina, skupinska skladba♦, ♦improvizacija♦, ♦mikropolifonija♦, ♦nedeterminacija♦ = (indeterminacija), ♦serialna glasba♦, ♦statistična glasba♦, ♦stohastična glasba♦, ♦strategijska glasba♦.

BLUMRÖDER 1985: 13; ‹KS›, 260; ‹M›, 559