ANG: pop (music), pop music 1960; NEM: Pop(musik), Pop-Musik, Synthese zwischen Schlager und Rock; FR: pop music, (musique) pop, synthèse entre la chanson et le rock; IT: (musica) pop, sintesi tra la canzone e il Rock.
ET: Lat. popularis = narodni, ljudski (‹KLU›, 555); kratica iz ANG-popular music (‹HO›, 822), vendar nikakor sopomenska s ♦popularno glasbo♦, kot se trdi v ‹BASS›, III, 629, kjer se p. g. enači z ♦zabavno glasbo♦ (gl. KR).
D: 1) »(Splošen naziv za) vse (vrste) glasbe angloameriškega izvora v ♦glasbi 20. stoletja♦, ki jih ne moremo uvrstiti niti v t. i. resno glasbo niti v ljudsko glasbo; od sredine šestdesetih let v ožjem smislu (naziv) za tiste sodobne smeri v ♦bluesu♦, ♦jazzu♦, ♦beatu♦ (D 2, op. N. G.), ♦rocku♦ itn., ki stremijo k večjemu množičnemu učinku in ki vsebujejo melodične ♦formule♦ ter elemente komercialnih ♦popevk♦, ki pa so navidezno povezane z ljudskim, pod močnim vplivom trga in … množičnih medijev.« (‹HI›, 360)
2) »1: Izraz se nanaša na stopnjo popularnosti glasbe. Pop glasba je preprosto popularna, množično razširjena glasba, ki se kot taka ne omejuje na t. i. ♦zabavno glasbo♦, ker imajo ‘klasična’ dela, kot nekatere Beethovnove in simfonije Čajkovskega, v določenih okoliščinah več poslušalcev kot ♦popevke♦. – 2: (Naziv za) glasbeno vrsto, katere vsebina in obseg se lahko včasih ujemata z nemško ♦popevko♦, včasih z ♦rock glasbo♦, včasih pa tudi z ♦zabavno glasbo♦. V tem smislu je izraz, zaradi večpomenskosti, nenatančen; in s to nenatančnostjo so prežete mnoge glasbeno-pedagoške izjave o ♦rock glasbi♦ … Dörte Hartwich-Wiechell (HARTWICH-WIECHELL 1974: 7) … je poskušala dvopomenskost pojma odpraviti tako, da ga je enkrat pisala z veliko začetnico, drugič pa z malo. Namesto te navidezne rešitve bi bilo bolj priporočljivo uporabljati bolj točne pojme in to področje, katerega začetki so v ♦rock and rollu♦ in v britanskem ♦beatu♦ (D 2 – op. N. G.), imenovati v skladu z anglosaško rabo pojma ♦rock glasba♦ ali ♦rock♦. Pop bi tako lahko označeval estetske ‘zdrse’ v ♦rock glasbi♦ (Abba, Bay Citty Rollers, The Carpenters, Osmonds itn.).« (‹KN›, 158)
3) »(Naziv za) vrsto ♦popularne glasbe♦, ki izvira iz petdesetih let iz Združenih držav Amerike, s plošč Elvisa Presleyja in drugih. Pop je bil na začetku značilen po močnem 4/4 ♦beatu♦ (D 1 – op. N. G.), uporabi ♦električnih kitar♦ in mladi publiki. Sedaj se pojem nanaša na širše področje glasbe, na tisto, katerega plošče so na lestvicah uspešnic.« (‹IM›, 299)
4) »Pop glasba, od približno leta 1960 dalje, označuje mešanico belega ♦bluesa♦, ♦rocka♦ in pogosto politično in družbeno zavzete pesmi …; pop glasba je prav tako sopomenka za ♦rock♦, kar se nanaša na njegovo bolj umirjeno komponento.« (‹M›, 545)
5) »(Naziv za) vrsto glasbe, ki se je razvila iz ♦jazza♦, prek ♦rhythm and bluesa♦ in ♦rock-‘n’-rolla♦. Njeno komercialno vrednotenje in močan ideološki poudarek (‘protest proti establišmentu’) sta pomembna sestavna dela celotnega pop sveta, s pop zvezdami, pop filmi, pop oblačili in s pop posterji, ki z novim realizmom pop arta, npr. Lichtensteina ali Rauschenberga, nimajo prav veliko skupnega. Opazna značilnost pop glasbe – poleg izrazite uporabe ♦električne kitare♦ – je uporaba eksotičnih (predvsem indijskih) instrumentov in elektroakustičnih aparatur, pogosto tudi dolgi komadi (večina jih je na ploščah) …Dela t. i. progresivne pop glasbe (‘underground music’) zvenijo kot ♦elektronska glasba♦, npr. tista Američana F. Zappe (‘Mothers of Invention’), na katerega sta vplivala E. Varèse in J. Cage …, drugi deli zvenijo bolj kot …♦kolaži♦, ki zelo spominjajo na ♦konkretno glasbo♦ … Pop glasbo zaznamujeta dve glavni smeri kot tudi stalne spremembe okusov njenih potrošnikoGL: valu ♦bluesa♦ in ♦soula♦ sledi val bolj eksperimentalne pop glasbe – in obratno.« (‹EH›, 261)
KM: NEM-, FR- in IT- pojmi (kot tudi ANG- pojem »pop music 1960«), ki se razlikujejo od ANG-izvirnika, so navedeni v ‹BR›, 238–239, kot – v vsakem primeru – problematična pojasnila prvotnega ANG-pojma. Zanimivo je, da so v ‹BR›, 190–191, navedeni pojmi, ki po pomenu očitno ne bi smeli biti skladni s temi (»pop music« v ANG, »Popmusik« v NEM, »musique pop« v FR in »musica pop« v IT).
KR: Vse D se nanašajo na kompleksnost pomena tega pojma, ki ga je (skoraj) nemogoče natančno določiti. Prvi deli v D 1 in 2 se nanašajo na pomensko povezanost p. g. s ♦popularno glasbo♦, kar je nepotrebno in tvegano (čeprav p. g. zelo verjetno lahko pojasnimo kot kratico za »popularno glasbo« – gl. ET, pri poskusu določitve pojma nas ta okoliščina vodi le na kriva pota: prav tako je simptomatično, da se v ‹RAN›, 646–649, obdeluje le ♦popularna glasba♦, medtem ko se p. g. sploh ne omenja – o tem gl. SANDNER 1977). Poskusi utrditve pomena tega pojma v ožjem smislu so povsem divergentni: pomen je preobširen zlasti v D 5 (o podobnostih p. g. s pop artom gl. SANDNER 1977: 12–13), medtem ko je ponujena omejitev v D 2 preveč kritična. Sopomenskost z ♦rock glasbo♦ v D 4 je prav tako dvoumna (gl. tudi SANDNER 1977). Kot je poudarjeno v D 2, je p. g. v terminologiji ♦glasbe 20. st.♦ zares tako večpomenski pojem, da ga je zato nemogoče imeti za tehnični pojem oziroma strokovno besedo. Zato ga je treba uporabljati zelo previdno.
GL: ♦glasba 20. stoletja♦, ♦rock, rock glasba♦, ♦techno (music, pop, sound …)♦, ♦glasbe sveta♦ (D 3).
PRIM: ♦popularna glasba♦
‹BKR›, III, 315–316; ‹BKR›, V, 85; ‹GR6›, XV, 85; ‹HK›, 288–289; ‹L›, 442; ‹LARE›, 1248–1250; ‹P›, 243; ‹SLON›, 1478