ANG: polymodality; NEM: Polymodalität; FR: polymodalité; IT: polimodalità, polimodalismo (gl. KM).
ET: Predpona poli- iz grš. polý = mnogo; ♦modaliteta♦.
D: 1) »(Naziv za) dva ali več različnih ♦modusov♦ na istem ali na različnih tonalitetnih središčih … Ko se isti ♦modus♦ pojavi sočasno na različnih tonalitetnih središčih, je odlomek politonaliteten in modusen, ne pa tudi polimodusen. Ko se različni ♦modusi♦ pojavijo na različnih tonalitetnih središčih sočasno, je odlomek polimodusen in tudi politonaliteten.« (PERSICHETTI 1961: 38)
2) »(Naziv za) posebno vrsto ♦politonalitete♦, v kateri so glavne melodijske linije prej modusne kot pa izrazito durske ali molske. Polimodusne ♦harmonije♦ … dosegajo najboljši učinek … v odprti ♦harmoniji♦ v molovi ♦tonaliteti♦ z dorskimi, frigijskimi ali eolskimi konstrukcijami.« (‹SLON›, 1477)
3) Naziv za horizontalno in vertikalno kombiniranje ♦modusov z omejenimi možnostmi transpozicije♦ v skladateljski teoriji in praksi O. Messiaena (gl. MESSIAEN 1944: 61–63).
KM: P. teži k ločevanju od ♦politonalitete♦, izpostavlja sočasno uporabo vseh lestvičnih ♦sistemov♦, razen durove in molove tonalitete. Težave v povezavi z razlikovanjem najbolj razkriva D 1, kljub temu da jo je ponudila vrhunska avtoriteta. Iz D 2 je razvidno, da se včasih misli tudi na starogrške oziroma srednjeveške ♦moduse♦. D 3 zavrača navedeno v ‹EH›, 257, po čemer se p. pri Messiaenu pojavlja šele v povezavi z njegovo klavirsko etudo Mode de valeurs et d’intensités, ki je napisana leta 1949, torej po tem, ko je Messiaen – po D 3 – teoretično pojasnil svoje specifično dojemanje p.
V ‹BASS›, Ill, 679, se pojavlja pojem »polimodalizem« (= »polimodalismo«) kot naziv, ki je povezan z vrnitvijo k stari ♦modaliteti♦ (podobno »novomodalizmu« iz istega vira; gl. KM ♦novomodalitete♦ (= neomodalitete)) in ki pomeni »sočasno uporabo dveh ali več različnih ♦modusov♦ …, npr. pri Posvetitvi pomladi Stravinskega«. V tem pomenu je, poleg problematične ločitve od ♦politonalitete♦ (gl. D 1), diskutabilna tudi oblika s pripono -izem, ki sugerira slog ali obdobje (gl. KM ♦neomodalitete♦ oziroma razpravo o pojmu »neomodalizem« iz istega vira, tj. iz ‹BASS›, Ill, 321).
V ‹CH›, 304, je p. definirana kot »polifonija ♦modusov♦, v najširšem smislu te besede«, čeprav se v ‹CH›, 302, pomen ♦modusa♦ omejuje samo na durovo in molovo tonalitetno ♦lestvico♦ (gl. KR ♦modusa♦).
KR: Čeprav vse D pomenijo sočasno kombiniranje dveh ali več ♦modusov♦, je pojem nesmiseln, če ♦modaliteto♦ razumemo kot splošni naziv za ♦sisteme♦ ♦modusov♦, karkoli že ti ♦modusi♦ predstavljajo (gl. KR ♦modalitete♦), sicer pa boljše razlage ni. (♦Politonaliteta♦ ni sočasno kombiniranje dveh ali več tonusov, temveč dveh ali več ♦tonalitet♦!)
V prevodu D 1 in 2 sta uporabljeni dve različici pridevniške oblike ♦modusa♦ (»modusni« in »modalen«), kakor se sugerira v KR ♦modusa♦ in ♦modalnosti♦.
GL: ♦modaliteta♦.
PRIM: ♦neomodaliteta♦, (♦polimodalitetnost♦) = (♦polimodalnost♦), ♦politonaliteta♦.
‹G›, 58; ‹IM›, 229; ‹JON›, 229; ‹MI›, Ill, 463; ‹RIC›, Ill, 465