PERMEABILNOST

ANG: permeability; NEM: Permeabilität.

ET: Lat. permeabilis = tisti (ali tisto), skozi katerega (ali skozi kar) se da priti, iz permeare = prehajati skozi, iz predl. per = skozi in meare = iti; pripona -ost označuje značilnost, lastnost, stanje in podobno (‹BAB›, 290–292).

D: 1) »Pojem iz fizike, ki ga je György Ligeti uvedel v teorijo glasbe, označuje pa stopnjo ‘prepustnosti’ (membrane za določene materiale). V glasbi, kjer se izgublja občutljivost za intervale, permeabilnost – po Ligetiju – pomeni, ‘da se hkrati odvijajo ♦strukture♦ različnih lastnosti, se medsebojno prevzemajo, lahko se celo povsem združijo druge z drugimi, pri čemer se spreminjajo (samo) horizontalni in vertikalni odnosi ♦gostote♦, pri tem pa ni pomembno, kateri intervali nastopajo docela sočasno.’« (‹DIB›, 339)

2) »Permeabilnost je dejavnik, ki določa stopnjo prodornosti tematskih, netematskih in bruitističnih elementov, ki krepijo ♦strukturo♦ kakšnega tonalitetnega kompleksa, včasih pa se spopadajo in medsebojno uničujejo. Tedaj rezultirajoči Gestalt postane terasast in mozaični zigurat.¹ Pojem permeabilnost se prav tako uporablja za opisovanje procesa obojestranske osmoze med ♦parametri♦ ♦organiziranega zvoka♦.« (‹SLON›, 1475)

KM: Citat v D 1 je iz LIGETI 1960: 8.

KR: V tem primeru je mednarodno obliko »permeabilitet« mnogo bolje zamenjati s p., saj daje pripona -ost jasno vedeti, da gre za lastnost »prepustnosti (kakšne membrane za določene materiale« – gl. D 1), v nasprotju s ♦tonaliteto♦, kjer pripone -iteta ne moremo zamenjati s pripono -ost, kot je predlagano v ‹BAB›, 333 (gl. npr. KR ♦tonalitete♦, KM ♦tonalitetnosti♦ in KR ♦tonalnosti♦).

Pojem se izven Ligetijeve skladateljske teorije ni prijel, čeprav pravilno pojasnjuje prehod strukturnih intervalnih enot v ♦teksturo♦, v kateri te enote več niso razpoznavne, ker so prešle v novo (koloristično) kvaliteto (prim. D ♦mikropolifonije♦).

GL: ♦gostota, sprememba gostote, stopnje gostote♦, ♦mikropolifonija♦, ♦polje♦, ♦skladanje klastrov (tonskih) grozdov♦ = ♦skladanje s klastri, (tonskimi) grozdi♦ = (♦Clusterkomposition♦), ♦skupek tonov♦, ♦statistična glasba♦, ♦struktura♦, ♦tekstura♦, ♦tonsko polje♦.

‹EH›, 249–250

1 V izvirniku: »terraced and tesselated ziggurat«. Po ‹KL›, 1447, so zigurati »stopničaste piramide, ki jih je gradilo mestno prebivalstvo v stari Mezopotamiji, na vrhu piramid pa je bil kip božanstva«. V tem kontekstu je uporaba pojma povsem poljubna, kar je sicer značilno za D iz ‹SLON›.