Customize Consent Preferences

We use cookies to help you navigate efficiently and perform certain functions. You will find detailed information about all cookies under each consent category below.

The cookies that are categorized as "Necessary" are stored on your browser as they are essential for enabling the basic functionalities of the site. ... 

Always Active

Necessary cookies are required to enable the basic features of this site, such as providing secure log-in or adjusting your consent preferences. These cookies do not store any personally identifiable data.

No cookies to display.

Functional cookies help perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collecting feedback, and other third-party features.

No cookies to display.

Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics such as the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.

No cookies to display.

Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.

No cookies to display.

Advertisement cookies are used to provide visitors with customized advertisements based on the pages you visited previously and to analyze the effectiveness of the ad campaigns.

No cookies to display.

PARCIAL(I), PARCIALNI TON(I), DELNI TON(I)

ANG: partial(s), partial (tones), overtone(s); NEM: Partialtöne, Teiltöne; FR: partiel(s), son(s) partiel(s); IT: suoni parziali.

ET: Lat. pars = del; ton.

D: 1) »(Naziv za) vse tone oziroma nadtone, ki zvenijo hkrati s temeljnim tonom. Temeljni ton je prvi parcial s svojimi nadtoni: prvi nadton je drugi parcial itn.« (‹HI›, 470)

2) »(Naziv za) posamezen čisti ton, ki je del sestavljenega tona. Pomensko je pojem podoben harmoniku, vendar se v nasprotju s harmonikom lahko uporablja za šume, katerih sestavne frekvence se ne skladajo z vrsto naravnih harmonikov.« (‹FR›, 64)

3) »(Naziv za) sestavne dele kakšnega sestavljenega zvoka, katerega frekvence, kot mnogokratniki temeljnega tona, niso cela števila.« (‹HO›, 756)

KM: »Posamezni čisti ton, ki je del sestavljenega tona« (gl. D 2), je pravzaprav sinusni ton.

Navidezna zmeda v D 1 izhaja iz razlik v pomenu p. in nadtona. V ‹EH›, 235, so nadtoni (= »Obertöne«) definirani tako: »Nadtoni so parciali, ki nihajo nad temeljnim tonom. Imenujemo jih tudi harmoniki temeljnega nihaja. 1. parcial je temeljni ton; 2. parcial (oktava) se šteje kot 1. nadton; 3. parcial (kvinta) kot 2. nadton; 4. parcial (naslednja oktava) kot 3. nadton itn. Takšna vrsta štetja parcialov in nadtonov hitro pripelje do zamenjave. Zato je Odbor za akustične norme (DIN 1311) zaradi razumljivosti predlagal, da se pojmi, ki se začenjajo s predpono nad- (kot nadton, nadnihaj, nadval) ne uporabljajo. Sicer pojem velja uporabljati za akustično-fiziološke raziskave (konsonanca, subjektivni nadtoni, binarno poslušanje itn.).«

KR: Navedek iz ‹EH›, 235, v KM je sporen, ker se p. mešajo s harmoniki, po D pa so harmoniki samo tisti p., katerih frekvenca je, kot večkratnik temeljnega tona, celo število. V tem smislu je napačna tudi D 3, saj so po njej p. samo tisti sestavni deli tona/zvoka, ki niso harmoniki, čeprav so harmoniki samo podvrsta p., ki mora zadovoljiti določene pogoje. Na previdnost pri zamenjavi p. in harmonikov se jasno opozarja v D 2 (na razliko med p. in harmoniki se opozarja v ‹CAN›, 239, čeprav bi se dalo polemizirati z določitvijo pomena p. – gl. KR harmonikov, in v ‹LARE›, 1193). Kljub temu se v literaturi pogosto uporabljata oba pojma kot sopomenki: v ‹APE›, 217, in v ‹L›, 574, se p. enači z nadtoni in harmoniki; v ‹IM›, 285, se p. navezuje samo na harmonike; v ‹RAN›, 610, je p. enak harmonikom, čeprav se na str. 364 harmonik natačno definira (gl. KR harmonikov).

P. so torej, skladno z D 1 in D 2 ter ET, vsi sinusni toni, ki – hkrati s temeljnim tonom, ki je tudi p. – izoblikujejo kakšen ton/zvok/šum. Mednje (med p.) sodijo tudi harmoniki (ali alikvoti), katerih frekvenca, kot večkratnik frekvence temeljnega tona, mora biti celo število, in formanti, ki posebej pripomorejo k profiliranju zvokov(n)e barve.

Skladno z navedenim v KM p. ne smemo mešati z nadtoni, ker nimajo istega pomena.

GL: sinusni nihaj, ton, val = (sinusni nihaj, ton, val), temeljni ton, ton, zvokov(n)a barva = (barva) = barva zvoka = (zvočna barva), zvokovni spekter = (spekter) = (zvočni spekter).

PRIM: alikvot(i), alikvotni ton(i), formant(i), harmonic, harmoniki, harmonski ton(i).

‹BKR›, IV, 231 = »Teiltöne, Partialtöne«; ‹CP1›, 241 = »overtone« = »nadton«; ‹GR6›, XIV, 254; ‹HK›, 386; ‹KN›, 210; ‹M›, 88–89; ‹MELZ›, Ill, 38 = vodilka k: alikvotnim tonom; ‹P›, 225 = vodilka k: alikvotnim tonom; ‹RL›, 942–943

Dodaj odgovor

error: Content is protected !!