ORGLE

ANG: organ; NEM: Orgel; FR: orgue; IT: organo.

ET: Grš. órganon = orodje, naprava (‹KLU›, 519).

KM: Ta pojem je uvrščen v Pojmovnik zato, ker se v orgelski terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦ pojavlja vrsta pojmov za označitev novih vrst o., ki temeljijo na novi, večinoma elektronski tehnologiji.

V KR ♦elektroakustičnih orgel♦ je predlagano, da vse vrste neakustičnih o. v 20. stoletju spadajo k ♦elektronskim orglam♦, saj je strogo ločevanje med ♦elektroakustičnimi orglami♦ in ♦elektronskimi orglami ♦ nemogoče. (Tako se tudi v KR ♦elektronskih glasbenih instrumentov♦ predlaga, da – iz istega razloga – ♦elektroakustični glasbeni instrumenti♦ sodijo med ♦elektronske glasbene instrumente♦.) Tu imamo torej ♦elektronske orgle♦ ♦Hammondove orgle♦, ♦svetlobne orgle♦ in ♦Wurlitzerjeve orgle♦. (Električne o. so tradicionalne akustične o. na električni pogon – gl. ‹MELZ›, I, 516–517, oziroma KR in op. v ♦elektroakustičnih orglah♦.)

GL: ♦dinamofon♦ = ♦telharmonij♦, ♦elektroakustične orgle♦, ♦elektrofon♦ (D 1), ♦elektronske orgle♦, ♦elektronski glasbeni instrumenti♦, ♦fototon♦ = ♦svetlobne orgle♦ (D 1), ♦Hammondove orgle♦, ♦kaleidofon♦ (D 1), ♦Leslie♦, ♦novakord♦, ♦partiturofon♦, ♦sferofon♦, ♦svetlobne orgle♦ ŽB = (D 1) = ♦fototon♦, ♦telharmonij♦ = ♦dinamofon♦, ♦Wurlitzerjeve orgle♦.

‹BR›, 38–39; ‹L›, 408; ‹P›, 217