ANG: open form; NEM: offene Form; FR: forme ouverte; IT: forma aperta.
ET: Lat. forma = oblika.
D: 1) »’Klavierstuck XI’ … prenaša ideje ♦časovnega polja♦ v veliko obliko (formo) … ‘glasba’ ne obstaja brez njene uresničitve v ♦zvoku♦ … Instrumentalna glasba se vse bolj izogiba ponavljanju, mehaničnosti, s tem tudi reprodukciji …; vse bolj zahteva interpreta, ki je … v oblikovanju1 odprt, nepredvidljiv in soustvarjalen.« (STOCKHAUSEN 1964b: 69)
2) »Z ‘odprto obliko’ je treba najprej razumeti dela, kjer so posamezni odlomki fiksirani in nespremenljivi, zaporedje delov pa je variabilno in se prepušča interpretu. Variabilnost je estetsko sicer fikcija. Za poslušalca ne obstaja; sprejema verzijo, ki jo sliši, ne pa drugih možnih verzij, ki bi jih interpret lahko izbral. ♦Variabilna oblika♦ (forma) na papirju je pri izvedbi fiksirana; čeprav je forma kategorija, ki se nanaša na rezultat, ki ga slišimo, ne pa na metodo, potem ‘odprta oblika’ ni ‘odprta’.« (DAHLHAUS 1966a: 74)
3) »(Naslov) ‘O teoriji odprte forme’ ne želi reči, da o tem problemu že obstaja sklenjena teorija. Nasprotno, naslov namiguje na sodobno nemožnost (obstoja) takšne teorije. Pravzaprav splošni pojem ‘odprta oblika’, v katerem se združujejo gibljivost, variabilnost, večpomenskost in druga, precej različna načela, samo prikriva formo.« (BOEHMER 1967: 5)
KR: V D 1 je odprtost oblike (forme) omenjena prvič, in sicer v povezavi s posebnimi nalogami interpreta, čeprav je Stockhausenov Klavierstück XI primer za ♦večpomensko obliko♦ kot podvrsto o. o. D 2 in 3 izražata razumljivo kritičnost do pojma, pri čemer je D 3 posebej zanimiva, saj izhaja iz edine strokovne razprave, kjer se je poskušala utemeljiti »teorija odprte oblike«. Sicer so skoraj vse določitve pomena tega pojma enako kritične (gl. o tem tudi ‹GL›, 70–71), vendar se enaki vrsti kritičnosti lahko izpostavijo vsi pojmi, ki s svojim pomenom skušajo rešiti odnos med vsebino (gradivom) in obliko (formo) v ♦glasbi 20. stoletja♦ (gl. KR ♦individualne oblike♦).
V ‹MELZ›, Il, 714, je o. o. dojeta kot sopomenka ♦variabilne♦ ali mnogopomenske oblike. ♦Variabilna oblika♦ je sicer manj »večpomenska« od mnogopomenske oblike (gl. KR ♦individualne oblike♦ in ♦mobilne oblike♦; mnogopomensko obliko je namreč bolje zamenjati z ♦večpomensko obliko♦ – gl. KR ♦večpomenske oblike♦).
GL: ♦aleatorika♦, ♦improvizacija♦, ♦nedeterminacija♦ = (indeterminacija), ♦work in progress♦ = (delo v nastajanju).
PRIM: ♦individualna oblika♦, ♦mobilna oblika♦ = (spremenljiva oblika), ♦trenutek, trenutna oblika♦, ♦variabilna oblika♦, ♦večpomenska oblika♦.
BLUMRÖDER 1984a; ‹BOSS›, 113–120; ‹CAN›, 403; ‹EH›, 235–236; ‹G›, 139–146; ‹GR›, 132 = sopomenka ♦mobilne oblike♦; ‹IM›, 272; ‹M›, 549; ‹P›, 221; ‹RAN›, 561 = vodilka k: ♦aleatorični glasbi♦; ‹SLON›, 1473; ‹V›, 531
1 V izvirniku: »Formgebung« (gl. KM ♦individualne oblike♦).