ANG: Neue Sachlichkeit, (new objectivity); NEM: Neue Sachlichkeit, Verismus (â¹THOâº, 167; gl. KR); FR: néo-classicisme allemand (â¹Pâº, 206); IT: Neue Sachlichkeit, nuova oggettività (â¹Pâº, 206).
D: 1) »Kot protigibanje veliki abstrakciji kubizma, âŠfuturizma⊠ter patetiÄnemu emocionalizmu ekspresionistov okoli leta 1918 se je v nemÅ¡kem slikarstvu oblikovala (predvsem v Berlinu in Dresdnu), med drugim z umetniki, kot so Otto Dix, Carl Grossberg, George Grosz, Karl Hubbuch, Anton RÀderscheidt, Christian Schad in Rudolf Schlichter, teÅŸnja po âŠrealizmuâŠ, ki je zopet iskala ‘lastno pravilnost predmetnega sveta’ in se trudila glede Äutne dinamike in stvarnosti. To realistiÄno (veristiÄno) gibanje se je imenovalo Neue Sachlichkeit oz. ‘magiÄni realizem’.« (â¹THOâº, 167â168)
2) »Pojem, ki so ga v dvajsetih letih nemÅ¡ki pisatelji uporabljali za oznako gibanja, ki je nasprotovalo subjektivnemu izrazu, znaÄilnemu za romantiko; v glasbi najbolje ustreza Hindemithovim in Weillovim delom iz tega obdobja, Äeprav gre oÄitno za del istega fenomena, kot je âŠneoklasicizemâŠ.« (â¹GRâº, 127)
KM: D 1 se nanaša na N. S. v slikarstvu, D 2 na N. S. v glasbi.
KR: âŠVerizem⊠se kot sopomenka z N. S. omenja v â¹THOâº, 167, sicer pa ga v tem smislu ni priporoÄljivo uporabljati, ker je njegov primarni pomen v glasbeni terminologiji povezan z razvojem italijanske opere konec 19. stoletja (gl. KR âŠverizmaâŠ).
V HINTON 1989 je izÄrpno raziskana zgodovina pojma, kjer je moÄ opaziti, da vsebuje zelo povrÅ¡ne in nepomembne reference o glasbi, ki se, kot je omenjeno v D 2, po niÄemer ne razlikujejo od âŠneoklasicizma⊠(gl. tudi D 5 in KR â t. e âŠneoklasicizmaâŠ). Poleg tega so te oslabljene reference omejene samo na NEM-govorno obmoÄje (podobno kot v âŠneobaroku⊠â gl. D in KR âŠneobarokaâŠ). Pojem je tako brez razloga v uporabi; Äe ÅŸe, je bolje uporabljati njegovo NEM-obliko, ki ga jasno loÄi od raznih »novih objektivnosti«, ki so se, kot reakcije na razne »stare subjektivnosti«, pojavljale skozi celotno zgodovino umetnosti (ne le) 20. stoletja.
GL: âŠneoklasicizemâŠ.
PRIM: âŠverizemâŠ.
â¹BASSâº, Ill, 322; â¹RICâº, Ill, 267