Customize Consent Preferences

We use cookies to help you navigate efficiently and perform certain functions. You will find detailed information about all cookies under each consent category below.

The cookies that are categorized as "Necessary" are stored on your browser as they are essential for enabling the basic functionalities of the site. ... 

Always Active

Necessary cookies are required to enable the basic features of this site, such as providing secure log-in or adjusting your consent preferences. These cookies do not store any personally identifiable data.

No cookies to display.

Functional cookies help perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collecting feedback, and other third-party features.

No cookies to display.

Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics such as the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.

No cookies to display.

Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.

No cookies to display.

Advertisement cookies are used to provide visitors with customized advertisements based on the pages you visited previously and to analyze the effectiveness of the ad campaigns.

No cookies to display.

NEOROMANTIKA = (NOVOROMANTIKA) = (NEOROMANTIZEM)

ANG: neo-romanticism; NEM: Neuromantik, Neoromantismus; FR: néo-romantisme; IT: neoromanticismo.

ET: Predpona neo- iz grš. neos = nov, prevaja se kot novo-; FR romantisme iz lat. Romanus = rimski, iz Roma = Rim; FR roman, iz staroFR romanz = dobesedno: knjiga, napisana v FR; v prenesenem pomenu pridevnik = poln domišljije, razpoloženja (‹KLU›, 604–605).

D: 1) »(Naziv za) smer … v okviru glasbenega romantizma, ki – v nasprotju z zgodnjimi romantiki … – zastopa mnenje, da je glasbo treba postaviti v službo poetske ideje, teži k obnavljanju romantičnih prvin in k sintezi različnih umetnosti … Neoromantiki se … nagibajo k orkestrski programski glasbi, katere začetnik je H. Berlioz … Pri neoromantikih se orkestrska programska glasba prvotno uresničuje v enostavčni simfonični pesnitvi (F. Liszt … B. Smetana, R. Strauss idr.) … Z željo po čim bolj jasni izpovedi poetske vsebine simfoničnega dela se orkestru pogosto pridružuje človeški glas, s čimer se simfonija približuje kantati (Lisztovi simfoniji Faust in Dante, več simfonij G. Mahlerja idr.) … Ideje in sredstva neoromantike je sprejela vrsta ustvarjalcev v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja, od katerih so mnogi z življenjem in delom zašli v 20. stoletje (G. Mahler, R. Strauss, H. Pfitzner, mladi A. Schönberg).« (‹MELZ›, II, 671)

2) »Neoromantika predstavlja sekundarno fazo modernega slogovnega preobrata in prezira programsko glasbo kot verodostojni medij. Frustracije 1. svetovne vojne so zaostrile razočaranje med pesniki, umetniki in glasbeniki, povsem negativna intelektualna gibanja, kot je dadaizem, so skoraj izčrpala moč šoka in nastopila v ublaženem tipu romantične glasbe v obliki neoromantike. Koloristične elemente, tako izzivalno rabljene v Sibeliusovih simfonijah, v simfoničnih pesnitvah Richarda Straussa in v zgodnjih baletnih partiturah Stravinskega, so skladatelji neoromantike uporabljali s previdnostjo. Igralska onomatopeja in dobesedna reprodukcija naravnih zvokov sta zamenjali subjektivne izlive moderne slikovitosti. Brittnovi galebi v interludijih njegove opere Peter Grimes, ptičji spev v Messiaenovi Chronochromie in posnetek petja pravega slavčka v Respighievim Rimskih pinijah so moderni primeri neoromantike.« (‹SLON›, 1472)

3) »(Naziv za) umetniško smer v drugi četrtini 20. stoletja, ki je bila reakcija na objektivne, znanstvene in analitične sloge postimpresionizma, kubizma, fovizma in neoklasicizma … V glasbi se je to odražalo v ponovnem zanimanju za dramatično, poetično in programsko glasbo s poudarkom na melodiji bolj vokalne narave. Deli, ki sodita v neoromantiko, sta Koncert za orkester (1944) Bele Bartóka in Slikar Mathis (1938) Paula Hindemitha. Skladatelji, ki so pisali – oz. še vedno pišejo – v tej smeri, so Carl Orff, William Walton, Virgil Thomson, Howard Hanson in Samuel Barber.« (‹FR›, 58)

4) »Naziv , ki ga včasih uporabljamo za glasbo, ki so jo v tridesetih in štiridesetih letih pisali Prokofjev, Hindemith itd., predlagan za povratek k vrednostim 19. stoletja.« (‹GR›, 127)

5) »(Naziv za) glasbeno gibanje v 20. stoletju, ko so se skladatelji kot npr. Schönberg vrnili k idealom romantične glasbe in s tem reagirali proti neoklasicizmu.« (‹IM›, 263)

KM: Pripona -izem navadno pomeni naziv za slog, obdobje in podobno […] Ker je opredelitev sloga problematična, se svetuje raba pojma neoromantika kot generičnega naziva za slogovno različne usmeritve v glasbi 20. stoletja

KR: D so povsem neizenačene:

a) D 1 pomen (pojma) pravzaprav omejuje na drugo polovico 19. stoletja (»Novonemška šola« npr.), brez upoštevanja pojavov v glasbi 20. stoletja, ki se navajajo v drugih D (sicer je pojem podobno obravnavan tudi v ‹BASS›, IV, 144, kot tudi v ‹RIC›, Ill, 266, temeljito pa je v terminološkem smislu obdelan v DAHLAHUS 1973). (N. je kot periodizacijski pojem v glasbi 19. stoletja skrajno problematičen, ampak tu ni mesto za razpravo o tem problemu.)

b) D 2 je neprecizna, ker meri na pomen, ki se bolj nanaša na duhovno klimo kot kakšno jasno slogovno smer. Zato bi se – v tem pomenu – lahko pomikal po celotni zgodovini glasbe.

c) D 3 in 4 poskušata določiti pomen pojma v odnosu do kakšnega gibanja oziroma sloga, vendar so primeri preveč raznovrstni in časovno razpršeni, tako da je pomen zopet deloma speljan na duhovno klimo, kot je predlagano v D 2.

d) D 5 je popolnoma nesmiselna: le v kateri svoji skladbi je Schönberg reagiral na neoklasicizem tako, da se je vrnil k idealom romantične glasbe?

Če pojem uporabljamo z ozirom na glasbo 20. stoletja, se moramo zavedati, da je z njim nemogoče označiti jasen slog ali obdobje. V smislu določitve duhovne opredelitve (D 2) ima n. dokaj nevtralen pomen. Ni moč opaziti kakšne velike koristi od obstoja tega pojma v terminologiji glasbe 20. stoletja.

GL: glasba 20. stoletja.

PRIM: nova romantika.

‹P›, 202–203

Dodaj odgovor

error: Content is protected !!