ANG: modality; NEM: Modalität; FR: modalité; IT: modalità.
ET: Lat. modus = ♦mera♦, količina, velikost, pravilo, način (‹KLU›, 484); pripona –iteta od lat. -tas (-tatis) kot oznaka kakovosti, najpogosteje kot pridevniška osnova (nomen qualitatis) (‹BAB›, 333; ‹KLU›, 722).
D: 1) »1. Skupni naziv za značilne harmonske in melodične lastnosti napeva, ki temeljijo na starocerkvenih načinih, za razliko od ♦tonalitete♦, naziva, ki se nanaša na sistem sodobnega dura in mola. 2. V primerjalni muzikologiji naziv za tonske ♦sisteme♦ arabske, indijske, marokanske, judovske, kitajske in japonske glasbe.« (‹MELZ›, II, 596)
2) »V nekaterih tonskih ♦sistemih♦ tj. zaporedjih ali ♦lestvicah♦ različnih ♦tonov♦, ♦toni♦ niso enako oddaljeni: včasih dva ♦tona♦ med seboj deli polstopnja1, včasih pa cela stopnja2. In ravno zaradi teh različnih položajev celih stopinj in polstopinj ♦lestvica♦ dobi svoj specifični značaj. Od tod sledi, da obstaja toliko oblik ♦sistema♦, kolikor obstaja različnih dispozicij v zaporednju ♦tonov♦, ki tvorijo ♦sistem♦. V oktavnem ♦sistemu♦ obstaja sedem različnih oblik, ki se dobijo s premeščanjem dveh polstopinj ali pa tako, da se kot osnovo zaporedja osmih ♦tonov♦ vzame vsaka izmed različnih stopinj3 ♦lestvice♦. Te oblike imenujemo ♦modusi♦ … ♦Moderna glasba♦ je konstituirana skozi samo dva ♦modusa♦: durovega in molovega … Naša ♦modusa♦ se lahko transponirata, vendar se s tem dobi le navidezna različnost, ker položaj intervalov ostane vedno enak.« (‹DG›, 372–373)
3) »(Naziv za) ♦sistem♦ odnosov, ki ga tvorijo srednjeveški cerkveni načini, in ki prek osnovnih ♦tonov♦ ter v določenem obsegu določa potek neke melodije.« (‹HI›, 294)
4) »(Naziv za) melodične in harmonske formacije, ki temeljijo na cerkvenih načinih, za razliko od tistih, ki temeljijo na durovih in molovih ♦modusih♦, na ♦tonalitetah♦.« (‹APE›, 180).
5) »(Naziv za) tisto, kar se nanaša na ♦modus♦. Pravzaprav se ta pojem uporablja takrat, ko gre za ostale ♦moduse♦, ne pa za dur in mol, ki tvorita ♦tonaliteto♦ … Ni običajno govoriti o modaliteti v povezavi z umetnimi ♦modusi♦ (♦sintetični lestvici♦) ali pa v povezavi s številnimi eksotičnimi, izvenevropskimi ♦modusi♦. (‹HO›, 619–620).
6) »(Naziv za) ♦sistem♦ klasifikacije diatonične ♦lestvice♦, zahvaljujoč kateremu obstaja toliko ♦modusov♦, kolikor je različnih kombinacij pozicij polstopinj. Posledično izraz označuje tudi značaj neke netonalitetne kromatične ali diatonične ♦lestvice♦, razen dvanajsttonskega ♦sistema♦.« (‹MI›, III, 216)
KM: Kljub občutni neizenačenosti D je modaliteto veliko bolj enostavno povezovati z ♦modusom♦ kot pa ♦tonaliteto♦ s »tonusom«, preprosto zato, ker ♦modus♦ kot ET osnova modalitete nima enake funkcije kot jo ima pri ♦tonaliteti♦ »tonus«. Zato lahko trdimo, da je ♦tonaliteta♦ enostavno vrsta ♦modalitete♦. V ‹LARE›, 1044, se modaliteta, kot oznaka »za glasbeno sintakso, ki uporablja drugačne od klasične dur-molove ♦lestvice♦«, celo zoperstavlja ♦tonaliteti♦.
KR: V D 6 je napačno omenjanje »dvanajsttonskega ♦sistema♦« (gl. KR t. 2 ♦sistema♦), čeprav se v DALHLHAUS 1978: 7 celo ♦dvanajsttonskio vrsto♦ imenuje za ♦modus♦ oz. za njegovo ♦obliko♦.
Zaradi specifične terminologije v ♦glasbi 20. stoletja♦ (♦neomodaliteta♦, ♦neomodalnost♦, ♦polimodaliteta♦, ♦polimodalitetnost♦), modalitete kot splošnega naziva za ♦sistem♦ ♦modusov♦ ni dobro povezovati le s starogrškimi in/ali srednjeveškimi cerkvenimi ♦modusi♦ (kot v D 1 t. 1, D 3 in 4). Zato ni napačno pod ♦modaliteto♦ uvrstiti vse tiste ♦moduse♦, ki niso tonalitetni, tj. niso molova ali durova ♦lestvica♦. Ta predlog se morda ne sklada z izvirno Fétisovo D ♦tonalitete♦ (gl. D 1 ♦tonalitete♦), ker je po njej ♦tonalilteta♦ isto kot ♦modus♦. Ker pa se je pomen ♦tonalitete♦ v ožjem smislu jasno profiliral, se je s tem razmejilo tudi pomen ♦modalitete♦.
GL: ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦lestvica♦, ♦modus♦, ♦neomodaliteta♦, ♦vrsta♦, ♦polimodaliteta♦, ♦serija♦, ♦sintetična lestiva♦, ♦sistem♦.
PRIM: (♦modalitetnost♦) = (♦modalnost♦), ♦tonaliteta♦.
‹BASS›, III, 156–163; ‹L›, 264
1 V izvirniku piše »semitono«. Prim KR ♦celostopinjske lestvice♦.
2 V izvirniku piše »tono«. Prim KR ♦celostopinjske lestvice♦.
3 V izvirniku piše »gradi«. Prim KR ♦celostopinjske lestvice♦.