ANG: modality; NEM: ModalitÀt; FR: modalité; IT: modalità .
ET: Lat. modus = âŠmeraâŠ, koliÄina, velikost, pravilo, naÄin (â¹KLUâº, 484); pripona âiteta od lat. -tas (-tatis) kot oznaka kakovosti, najpogosteje kot pridevniÅ¡ka osnova (nomen qualitatis) (â¹BABâº, 333; â¹KLUâº, 722).
D: 1) »1. Skupni naziv za znaÄilne harmonske in melodiÄne lastnosti napeva, ki temeljijo na starocerkvenih naÄinih, za razliko od âŠtonaliteteâŠ, naziva, ki se nanaÅ¡a na sistem sodobnega dura in mola. 2. V primerjalni muzikologiji naziv za tonske âŠsisteme⊠arabske, indijske, marokanske, judovske, kitajske in japonske glasbe.« (â¹MELZâº, II, 596)
2) »V nekaterih tonskih âŠsistemih⊠tj. zaporedjih ali âŠlestvicah⊠razliÄnih âŠtonovâŠ, âŠtoni⊠niso enako oddaljeni: vÄasih dva âŠtona⊠med seboj deli polstopnja1, vÄasih pa cela stopnja2. In ravno zaradi teh razliÄnih poloÅŸajev celih stopinj in polstopinj âŠlestvica⊠dobi svoj specifiÄni znaÄaj. Od tod sledi, da obstaja toliko oblik âŠsistemaâŠ, kolikor obstaja razliÄnih dispozicij v zaporednju âŠtonovâŠ, ki tvorijo âŠsistemâŠ. V oktavnem âŠsistemu⊠obstaja sedem razliÄnih oblik, ki se dobijo s premeÅ¡Äanjem dveh polstopinj ali pa tako, da se kot osnovo zaporedja osmih âŠtonov⊠vzame vsaka izmed razliÄnih stopinj3 âŠlestviceâŠ. Te oblike imenujemo âŠmodusi⊠… âŠModerna glasba⊠je konstituirana skozi samo dva âŠmodusaâŠ: durovega in molovega … NaÅ¡a âŠmodusa⊠se lahko transponirata, vendar se s tem dobi le navidezna razliÄnost, ker poloÅŸaj intervalov ostane vedno enak.« (â¹DGâº, 372â373)
3) »(Naziv za) âŠsistem⊠odnosov, ki ga tvorijo srednjeveÅ¡ki cerkveni naÄini, in ki prek osnovnih âŠtonov⊠ter v doloÄenem obsegu doloÄa potek neke melodije.« (â¹HIâº, 294)
4) »(Naziv za) melodiÄne in harmonske formacije, ki temeljijo na cerkvenih naÄinih, za razliko od tistih, ki temeljijo na durovih in molovih âŠmodusihâŠ, na âŠtonalitetahâŠ.« (â¹APEâº, 180).
5) »(Naziv za) tisto, kar se nanaÅ¡a na âŠmodusâŠ. Pravzaprav se ta pojem uporablja takrat, ko gre za ostale âŠmoduseâŠ, ne pa za dur in mol, ki tvorita âŠtonaliteto⊠… Ni obiÄajno govoriti o modaliteti v povezavi z umetnimi âŠmodusi⊠(âŠsintetiÄni lestviciâŠ) ali pa v povezavi s Å¡tevilnimi eksotiÄnimi, izvenevropskimi âŠmodusiâŠ. (â¹HOâº, 619â620).
6) »(Naziv za) âŠsistem⊠klasifikacije diatoniÄne âŠlestviceâŠ, zahvaljujoÄ kateremu obstaja toliko âŠmodusovâŠ, kolikor je razliÄnih kombinacij pozicij polstopinj. PoslediÄno izraz oznaÄuje tudi znaÄaj neke netonalitetne kromatiÄne ali diatoniÄne âŠlestviceâŠ, razen dvanajsttonskega âŠsistemaâŠ.« (â¹MIâº, III, 216)
KM: Kljub obÄutni neizenaÄenosti D je modaliteto veliko bolj enostavno povezovati z âŠmodusom⊠kot pa âŠtonaliteto⊠s »tonusom«, preprosto zato, ker âŠmodus⊠kot ET osnova modalitete nima enake funkcije kot jo ima pri âŠtonaliteti⊠»tonus«. Zato lahko trdimo, da je âŠtonaliteta⊠enostavno vrsta âŠmodaliteteâŠ. V â¹LAREâº, 1044, se modaliteta, kot oznaka »za glasbeno sintakso, ki uporablja drugaÄne od klasiÄne dur-molove âŠlestviceâŠÂ«, celo zoperstavlja âŠtonalitetiâŠ.
KR: V D 6 je napaÄno omenjanje »dvanajsttonskega âŠsistemaâŠÂ« (gl. KR t. 2 âŠsistemaâŠ), Äeprav se v DALHLHAUS 1978: 7 celo âŠdvanajsttonskio vrsto⊠imenuje za âŠmodus⊠oz. za njegovo âŠoblikoâŠ.
Zaradi specifiÄne terminologije v âŠglasbi 20. stoletja⊠(âŠneomodalitetaâŠ, âŠneomodalnostâŠ, âŠpolimodalitetaâŠ, âŠpolimodalitetnostâŠ), modalitete kot sploÅ¡nega naziva za âŠsistem⊠âŠmodusov⊠ni dobro povezovati le s starogrÅ¡kimi in/ali srednjeveÅ¡kimi cerkvenimi âŠmodusi⊠(kot v D 1 t. 1, D 3 in 4). Zato ni napaÄno pod âŠmodaliteto⊠uvrstiti vse tiste âŠmoduseâŠ, ki niso tonalitetni, tj. niso molova ali durova âŠlestvicaâŠ. Ta predlog se morda ne sklada z izvirno Fétisovo D âŠtonalitete⊠(gl. D 1 âŠtonaliteteâŠ), ker je po njej âŠtonalilteta⊠isto kot âŠmodusâŠ. Ker pa se je pomen âŠtonalitete⊠v oÅŸjem smislu jasno profiliral, se je s tem razmejilo tudi pomen âŠmodaliteteâŠ.
GL: âŠdvanajsttonska vrsta, serijaâŠ, âŠlestvicaâŠ, âŠmodusâŠ, âŠneomodalitetaâŠ, âŠvrstaâŠ, âŠpolimodalitetaâŠ, âŠserijaâŠ, âŠsintetiÄna lestivaâŠ, âŠsistemâŠ.
PRIM: (âŠmodalitetnostâŠ) = (âŠmodalnostâŠ), âŠtonalitetaâŠ.
â¹BASSâº, III, 156â163; â¹Lâº, 264
1 V izvirniku piÅ¡e »semitono«. Prim KR âŠcelostopinjske lestviceâŠ.
2 V izvirniku piÅ¡e »tono«. Prim KR âŠcelostopinjske lestviceâŠ.
3 V izvirniku piÅ¡e »gradi«. Prim KR âŠcelostopinjske lestviceâŠ.