MOBILNA OBLIKA

ANG: mobile form; NEM: mobile Form.

ET: Lat. mobilis = premičen, od movere = premikati, poganjati (‹KLU›, 483); forma = oblika (‹KLU›, 226).

D: 1) »Pojem, ki se uporablja v povezavi s Calderovimi mobili za onačevanje del, v katerih se skladane ♦sekcije♦ (D 1) lahko razvrstijo v času po ♦naključju♦ ali pa po izbiri. Toje v glavnem bila vrsta evropske ♦aleatorike♦, ki jo je uporabljal Boulez (III. klavirska sonata, Domaines, Eclats), Stockhausen (Klavierstück XI, Momente), Berio (Epifanie) in ostali, čeprav je tudi Brown ustvarjal glasbene mobile.« (‹GR›, 121–122)

2) »V (Boulezovi skladbi) … explosante-fixe … izvirnik in Transitoires (različice) niso linearno razvrščene (kot v enosmerni ulici), temveč so zloženi kot mestni načrt ter se skozi njih lahko gre po lastni izbiri v smeri puščice: ♦variabilna (velika) oblika♦, v kateri se deli izvenčasovno zlagajo drug na drugega.«

(‹M›, 552–553)

KR: Obe D kažeta popolno zmedo pri določanju pomena pojma, ter jih je treba dodatno komentirati:

a) V ‹GR›, 132, se na mobilno obliko usmerja pri ♦odprti obliki♦, torej bi ta dva pojma morala biti sopomenki, kot tudi v ‹V›, 493, kjer se tudi usmerja k ♦odprti obliki♦. Primerjava s Calderovimi mobili v D 1 je nenatančna metafora (posebej če se iz nje ustvari nesmiseln pojem »glasbeni mobil«) kot tudi omenjanje »mestnega načrta« in »enosmerne ulice« v D 2.

b) Ponujeni primeri so posebej diskutabilni: Boulezova III. klavirska sonata je primer ♦variablne oblike♦, Stockhausenov Klavierstück XI je primer ♦večpomenske oblike♦, Momente pa primer ♦momentne oblike♦. Primer iz D 2 je razložen kot primer ♦variabilne oblike♦.

Obdelava pojma kaže na popoln pojmovni kaos pri imenovanju različnih vrst ♦individualne oblike♦ odprtega tipa oz. ♦odprte oblike♦ (gl. KR ♦individualne oblike♦ in ♦odprte oblike♦). Pojem je zato najbolje uporabljati le takrat, ko za njega obstaja trdna teoretična osnova, vsaj v skladateljski teoriji. Najslabše ga je uporabljati v smislu D 1 kot sopomenko ♦odprte oblike♦.

GL: ♦aleatorika♦, ♦improvizacija♦, nedeterminacija♦ = (indeterminacija).

PRIM: ♦individualna oblika♦, ♦moment, momentna oblika♦, ♦odprta oblika♦, ♦variabilna pbila♦, ♦večpomenska oblika♦.

‹GR6›, I, 238–239