FR: métatonalité.
ET: Predpona meta- od grÅ¡. predloga metá = po, za, Äez, tj. za izraÅŸanje spremembe (â¹KLUâº, 475); âŠtonalitetaâŠ.
D: Naziv za âŠsistemâŠ, iz katerega izhaja âŠlestvicaâŠ, ki se »nahaja na drugi strani âŠtonalitet⊠in âŠatonalitet⊠in ki ju skuÅ¡a zediniti« (â¹BOSSâº, 84).
KM: Pojem izhaja od francoskega skladatelja Claudea Ballifa (gl. BALLIF 1956). V njem se »vidi Å¡iritev âŠtonaliteteâŠ, ki se razlikuje od âŠatonaliteteâŠ. Ballilova metatonaliteta temelji na na âŠlestvici⊠z 11 âŠtoni⊠… âŠTonâŠ, ki manjka, zadostuje kot sugestija âŠtonaliteteâŠ, hkrati pa je samoumeven obstoj totalne âŠkromatikeâŠ. Ballif verjame, da je na ta naÄin sistematiziral Schönbergovo âŠprosto tonaliteto⊠iz obdobja PriÄakovanja.« (â¹GR6âº, II, 95)
KR: Metatonaliteta sodi k tistim pojmom v âŠglasbi 20. stoletjaâŠ, s katerimi se skuÅ¡a nadomestit âŠatonaliteto⊠(kot npr. âŠprototonaliteta⊠ali â kakor je predlagal Schönberg â âŠpantonaliteta⊠in âŠpolitonalitetaâŠ). Njegov pomen pa je vendarle omejen izkljuÄno na skladateljsko teorijo C. Ballifa.
GL: âŠatonalitetaâŠ, âŠmikrotonalitetaâŠ, âŠprototonalitetaâŠ, âŠprosta tonaliltetaâŠ.
PRIM: âŠantitonalitetaâŠ, âŠatonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnostâŠ, âŠbitonalitetaâŠ, âŠmetatonalitetnost⊠= (âŠmetatonalnostâŠ), âŠmultitonalitetaâŠ, âŠnestalna tonalitetaâŠ, âŠpantonalitetaâŠ, âŠrazÅ¡irjena tonalitetaâŠ, âŠprosta tonalitetaâŠ, âŠsuspendirana tonalitetaâŠ, âŠtonalitetaâŠ.
â¹CHâº, 302