ANG: metamusic; NEM: Metamusik, Meta-Musik; FR: métamusique.
ET: Predpona meta- od grš. predloga metá = po, za, čez tj. za izražanje spremembe (‹KLU›, 475).
D: 1) »(Naziv za glasbo, ki predstavlja) koherentno in univerzalno sintezo preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.« (XENAKIS 1971: 60).
2) »Metaglasba je nasprotje omejevanja na žanre, meta- je tukaj ‘nad’ v pojmu glasbe, (kot oznaka) za glasbeno zavest brez predalov in delitev, za glasbeno zavest, ki so ji postale pomembne ‘prečne linije’ nad ♦svetovno glasbo♦.« (RUHRBERG 1977: nepag.).
3) »Vse večje zanimanje javnosti za izvenevropsko in novonastalo ‘metaglasbo’, za vse bolj priljubljeno globinsko sproščanje s pomočjo vzhodnjaške glasbe, za psihološko naravnano delo z dihanjem, za trening senzibilnosti in za ♦kolektivne (vokalne) improvizacije♦ kot pomoč pri potapljanju v lastno globino, vse to nakazuje na dejstvo, da bo tudi pri nas glasba v prihodnosti imela vlogo, ki je ne bo omejevala na enostransko določeno dimenzijo človeškega obstoja.« (HAMEL 1981: 10)
KM: D 2 prihaja od W. Bachauerja, nekdanjega ravnatelja Festivala metaglasbe v Berlinu.
»♦Kolektivna (vokalna) improvizacija♦« iz D 3 je lahko ‘kolektivna’, če v njej sodeluje tudi občinstvo (kar ni redek pojav), vendar je ♦skupinska improvizacija♦, če jo izvajajo poklicni izvajalci, kot npr. rimska skupina Prima materia R. Laneria (gl. D ♦skupinske♦ in ♦kolektivne improvizacije♦).
KR: Pisanje pojma s črtico je uveljavljeno na NEM govornem območju, čeprav se tako navaja tudi v ‹GL›, 80–87. Pravzaprav pa ni nobenega razloga predpono meta- ločevati od osnove s črtico (kot je pri metafiziki, metamorfozi ipd.).
D 1 in 2 spominjata na Stockhausenov koncept ♦svetovne glasbe♦, D 3 pa na ♦meditativno glasbo♦ v smislu t. a) njene D. Posebno D 1 napeljuje k razmišljanju o ♦pluralizmu♦ v smislu D 2 ♦pluralizma♦, ki pomen omejuje na specifičen skladateljski slog B. A. Zimmermanna (gl. tudi D 2 in KM ♦kolaža, kolažne tehnike skladanja♦ in ♦citat, citatno tehniko skladanja♦ ter ♦montažo, tehniko montaže♦, zaradi njihove možne tehnične sorodnosti z metaglasbo). Vsekakor obstaja določena podobnost v pomenu D 1, 2 in 3, ampak ni taka, da bi se lahko govorilo o enopomenskosti pojma. (V FUHRMEISTER-WIESENHÜTTER 1973 se pojem uporablja celo za označevanje psihosomatskih motenj pri glasbenikih, ki se ukvarjajo s ♦sodobno glasbo♦. Ta pomen nas tukaj ne zanima.)
ET pojma napeljuje na možnost njegove uporabe za označevanje vseh pojavov v ♦glasbi 20. stoletja♦, ki so nastali kot temeljito nasprotovanje tradiciji (podobno kot ♦antiglasba♦, ki pa morda še preveč negira pojem glasbe). Ker pa je pomen metaglasbe vendarle omejen na tisto, kar je v D (ne glede na razlike), v ‹GL›, 80–87 se takih pojavov ne uvršča v metaglasbo, temveč se jih imenuje »metaglasbeni fenomeni«.
Pojem se priporoča za uporabo le v pomenih, omenjenih v D.
GL: ♦antiglasba♦, ♦citat, citatna tehnika (skladanja)♦, ♦kolaž, kolažna tehnika (skladanja)♦ = (collage), ♦meditativna glasba♦, ♦montaža, tehnika montaže♦, ♦pluralizem♦ (D 2), ♦svetovna glasba♦. ♦third stream♦ = (tretja struja).