ANG: mambo; NEM: Mambo; FR: mambo; IT: mambo.
ET: V kubanski Å¡panÅ¡Äini kot pridevnik = enkraten, neponovljiv (â¹KSDâº, 89).
D: »(Naziv za) zvrst afrokubanske plesne glasbe, ki se je razvila na zaÄetku Å¡tiridesetih let in hitro dosegla mednarodno priljubljenost. Izvaja jo kubanski conjunto z glasovi, trobentami in obseÅŸno ritemsko âŠsekcijo⊠(D 2) ali pa veÄji plesni ansambel pod vplivom âŠjazzaâŠ. Mambo ima zmeren do hiter tempo ter bogato uporabo ostinata in âŠriffov⊠v pihalih in trobilih. (Take pasaÅŸe so znane kot mambos tudi v drugih afrokubanskih zvrsteh.) (V mambu) je karakteristiÄen naslednji vzorec v spremljavi.«
(instrumentacija oz zgoraj navzdol: timbali, kravji zvon; konga; bas; ) (â¹RANâº, 465â466).
KM: V predhodnem primeru so »timbales« prevedeni kot »timbali«, ker je to po â¹Pâº, 330, »kubanska vrsta malih bobnov, v paru pritrjenih na stojalo« (prim. tudi â¹GRIâº, III, 585, kjer se isti pojem piÅ¡e kot »tymbales«).
V â¹GR6âº, XI, 592, in v â¹HUâº, 542, se izpostavlja vpliv âŠswinga⊠na mambo. V â¹HUâº, 542, se prav tako opozarja na to, da se v mambu prekrivajo âŠritmi⊠âŠrumbe⊠in âŠfoxtrotaâŠ, in sicer na sledeÄi naÄin:
V â¹GR6âº, XI, 592, in v â¹HIâº, 276, se opozarja na to, da je mambo uplilval na nastanek drugih latinskoameriÅ¡kih plesov, npr. na âŠcha-cha-chaâŠ.
GL: âŠafrokubanski jazzâŠ, âŠcha-cha-chaâŠ, âŠfoxtrotâŠ, âŠjazzâŠ, âŠpopularna glasbaâŠ, âŠrumbaâŠ, âŠsalsaâŠ, âŠzabavna glasbaâŠ.
â¹BASSâº, III, 40; â¹BKRâº, III, 81; â¹GR6âº, XI, 592; â¹HIâº, 276; â¹Lâº, 344; â¹MELZâº, II, 522
1 Gl. konec D âŠsalseâŠ.