ANG: scale, gamut; NEM: Skala, (Ton)leiter; FR: échelle, gamme; IT: gamma, scala.
D: Naziv za katero koli sosledje, najpogosteje âŠviÅ¡in tonaâŠ, ki se utemeljuje v nekem âŠsistemu⊠in povratno potrjuje ta âŠsistemâŠ.
KM: Po razpadu dur-molovega tonalitetnega âŠsistema⊠je âŠglasba 20. stoletja⊠morala poiskati nove âŠsistemeâŠ, ki bi ji lahko »sluÅŸili kot pravilo« (MITCHELL 1963: 13). UÄinkovitosti dur-molovega tonalitetnega âŠsistema⊠seveda ne bomo dosegli. Predlogi za nove lestviÄne âŠsisteme⊠(âŠsintetiÄne lestviceâŠ) so kratkoroÄnega pomena, vÄasih samo za eno in edino skladbo, tako da je ta kratkoroÄnost v temelju spremenila naravo ustvarjalnega postopka: izrazit pomen dobi zaradi omejene lestviÄne sistematiÄnosti, âŠpredurejanje gradivaâŠ, zaradi Äesar se pogosto omenja znaÄilno âŠskladanje od zaÄetkaâŠ.
Tukaj se posebno obravnavajo vse tiste lestvice, ki so uporabljane v âŠglasbi 20. stoletjaâŠ, ki se tako tudi imenujejo (razen lestvic iz izvenevropskih glasbenih kultur, ki so primarno predmet etnomuzikologije, ne pa terminologije âŠglasbe 20. stoletjaâŠ) ter pojmi, ki so popolni ali delni nadomestki za lestviÄno sistematiÄnost, Äeprav se jih ne dá oznaÄiti za lestvice.
KR: Pojem se mora vedno uporabljati z atributom, ki jasno dokazuje pripadnost lestviÄnim zgradbam v âŠglasbi 20. stoletjaâŠ. DrugaÄe lahko pride do nesporazumov, npr. ko se âŠdvanajsttonska vrsta⊠ali katera od njenih âŠsegmentov⊠imenuje lestvica (v BEICHE 1984: 9â10 so navedeni primeri, v katerih se uporabljajo takÅ¡ni napaÄni pojmi). V terminologiji âŠglasbe 20. stoletja⊠je zelo opazno pomanjkanje ustreznih nadomestkov za lestvice. Pomanjkanje se je skuÅ¡alo odpraviti na razliÄne naÄine, npr. tako, da se ponovno aktivira âŠmodus⊠kot pojem, s katerim se veÄ ne razume starogrÅ¡kih in/ali srednjeveÅ¡kih lestvic (ali pa se jih razume le posredno), temveÄ vse tiste sugestije lestviÄne zgradbenosti v âŠglasbi 20. stoletjaâŠ, ki na noben naÄin veÄ ne priklicujejo dur-molovo tonalitetno zgradbenost. Prav tako se je skuÅ¡alo opozoriti tudi na razliÄne, nove pomene âŠmodusaâŠ, oz. modalne zgradbe z dodajanjem raznih predpon (âŠneomodalnostâŠ, âŠpolimodalnostâŠ). Vse to so le predlogi, ne pa enopomenski pojmi: niti iz njih ni povsem jasno, kaj je âŠmodusâŠ. Podobno se dogaja tudi z razliÄnimi predponami in/ali pridevniki, ki bi morali reinterpretirati âŠtonaliteto⊠oz. tonalitetno zgradbenost ter sugerirati stopnje njenega zanikanja ali pa novega pomena (âŠantitonalitetaâŠ, âŠatonalitetaâŠ, âŠbitonalitetaâŠ, âŠmetatonalitetaâŠ, âŠnestalna tonalitetaâŠ, âŠpantonalitetaâŠ, âŠpolitonalitetaâŠ, âŠprogresivna tonalitetaâŠ, âŠrazÅ¡irjena tonalitetaâŠ, âŠprototonalitetaâŠ, âŠprosta tonalitetaâŠ, âŠsuspendirana tonalitetaâŠ).
GL: âŠalÅŸirska lestvicaâŠ, âŠblues-lestvicaâŠ, âŠciganska lestvicaâŠ, âŠcelostopinjska lestvica⊠= (celotonska lestvica), âŠdvojna harmonska lestvicaâŠ, âŠenigmatiÄna lestvicaâŠ, âŠkomatska lestvicaâŠ, âŠlidijska molova lestviaâŠ, âŠlestvica tempaâŠ, âŠlestvica trajanja (tona)âŠ, âŠmadÅŸarska durova lestvicaâŠ, âŠmadÅŸarska molova lestvicaâŠ, âŠmikrointervalna lestvicaâŠ, âŠmodus z omejenimi moÅŸnostmi transpozicijeâŠ, âŠneapeljska durova lestvicaâŠ, âŠoktatonska lestvicaâŠ, âŠorientalna lestvicaâŠ, âŠpentatonska lestvicaâŠ, âŠPrometejeva lestvicaâŠ, âŠsimetriÄna lestvicaâŠ, âŠsintetiÄna lestvicaâŠ, ‘superlokrijska lestvicaâŠ, âŠveÄoktavna lestivcaâŠ, âŠveÄtonska lestvicaâŠ, âŠzrcalna lestvicaâŠ.
PRIM: âŠdvanajsttonska vrsta, serijaâŠ, âŠheksakordâŠ, âŠmodalitetaâŠ, âŠmodusâŠ, âŠvrstaâŠ, âŠpentakordâŠ, âŠpodvrsta, podserijaâŠ, âŠsegment (vrste, serije)âŠ, âŠserijaâŠ, âŠsistemâŠ, âŠtetrakordâŠ, âŠtonalitetaâŠ, âŠtrikordâŠ, âŠtropâŠ.
â¹APEâº, 262; â¹BAâº, 172, 81; â¹BASSâº, IV, 228â232; â¹CANâº, 169, 211; â¹CHâº, 297 = Ȏchelle (octaviante)« = »oktavna lestvica«; â¹CHâº, 299 = »gamme«; â¹DGâº, 522; â¹EHâº, 359â360; â¹Gâº, 35, 41; â¹GUIâº, 46 = Ȏchelle« (poseben pomen v Schaefferjevi teoriji âŠkonkretne glasbeâŠ); â¹HIâº, 482; â¹HOâº, 318, 417â418; â¹IMâº, 140, 337â338; â¹KNâº, 217â218; â¹LAREâº, 501, 643; â¹Mâº, 86â91; â¹MELZâº, II, 492â493; â¹MIâº, I, 683 = Ȏchelle« (=gl. tudi »gamme«, âŠmodusâŠ, âŠosnovni tonâŠ); â¹MIâº, II, 211â223 = »gamme«; â¹Pâº, 162; â¹RANâº, 728â729; â¹RICâº, IV, 125â127; â¹SLONâº, 1487â1488