HELIOFON

AN: Heliophon; NEM: Heliophon.

ET: Grš. hḗlios = sonce (‹DE›, 474); phōnḗ = glas, ♦zvok♦ (‹KLU›, 544).

D: »(Naziv za) popolnejšo različico ♦hellertiona♦, iz tridesetih let, s klaviaturo, občutljivo za pritisk.« (‹RUF›, 193).

GL: ♦elektronski glasbeni instrumenti♦.

PRIM: ♦hellertion♦.

‹GRI›, II, 211–212