HAMMONDOVE ORGLE

AN: Hammond organ; NEM: Hammond-Orgel, Hammondorgel; FR: orgue Hammond; IT: organo Hammond.

ET: Po izumitelju L. Hammondu; ♩orgle♩.

D: »(Naziv za) vrsto enomanualnih ali dvomanualnih ♩elektronskih orgel♩, ki jih je leta 1934 izumil Američan L. Hammond. ♩Zvok♩ se proizvaja deloma mehansko, s pomočjo rotirajočih se tonskih koles. Gre za 91 kovinskih zobnikov s sinusnim zobatim profilom, ki jih elektromotor neprestano poganja. Pred vsakim zobnikom se nahaja tuljava z magnetnim jedrom v katerem se inducira sinusna izmenična napetost, pri čemer nastaja frekvenca, ki je proporcionalna Å¡tevilu obratov in (različnem) Å¡tevilu zobnikov. Tipke delujejo kot stikala (♩sproÅŸilni mehanizmi♩), ki pod pritiskom vodijo induktivni tok do ojačevalca, potem pa v zvočnike. (‹RUF›, 178)

KM: V D ♩elektroakustičnih orgel♩ se predlaga uvrščanje vseh vrst sodobnih, neakustičnih ♩orgel♩ – torej tudi Hammondovih orgel – med ♩elektronske orgle♩, kakor je omenjeno tudi v D in Å¡tevilnih drugih virih.

KR: Čeprav se v ‹GRI›, II, 120 Hammondove orgle uvrščajo v ♩elektronske orgle♩, pa se v ‹GR6›, VIII, 78, ne uvrščajo med ♩orgle♩, temveč med »elektronska glasbila s tipkami« = (electronic keyboard instrument), tako kot se v ‹GR6›, VI, 106, ♩elektrokord♩ uvršča med »elektronske klavirje« (= elecrophonic piano; gl. KR ♩elektrokorda♩). V obeh primerih gre za nesmiselno izmiÅ¡ljanje klasifikacijskih pojmov, ki bolj medejo kot pa natančno določajo pomen pojma.

GL: ♩elektronski glasbeni instrumenti♩, ♩orgle♩.

‹BASS›, III, 490–491; ‹BKR›, II, 166; ‹DOB›, 93–94; ‹EN›, 96; ‹FR›, 36; ‹GRJ›, I, 476; ‹HI›, 195; ‹HK›, 171–172; ‹KN›, 90; ‹L›, 245; ‹MELZ›, II, 66 = »Hammond orgle« (nepravilno!) = gl. tudi ♩elektronske orgle♩; ‹P›, 99 = »Hammond-orgle« (nepravilno!); ‹RAN›, 361 = gl. tudi ♩elektronske orgle♩; ‹RIC›, III, 333

Dodaj odgovor

error: Content is protected !!