ANG: realism; NEM: musikalischer Realismus.
ET: Lat. res = stvar.
D: 1) »1) (Naziv za) uporabo resniÄnih âŠzvokov⊠v glasbi. Primeri so ptiÄje petje, zvonovi, streljanje topov itn. V nekaterih primerih se lahko uporabljajo posnetki resniÄnih âŠzvokovâŠ, te âŠzvoke⊠pa lahko posnemajo tudi instrumenti … 3) (Naziv za) priporoÄilo, ki ga je sovjetskim skladateljem poslala lastna vlada …, hvaleÄ njihov posluh za druÅŸbene vrednote, obraÄanje k popularnosti in optimizem.« (â¹IMâº, 313)
2) »Pojem realizem v glasbi opisuje vrsto programske romantike, katere namen je prikazati pejsaÅŸ ali predstaviti kakÅ¡no psiholoÅ¡ko stanje. Realizem je imel posebno mesto v nomenklaturi sovjetske glasbe, in sicer kot âŠsocialistiÄni realizemâŠ.« (â¹SLONâº, 1485)
KR: Kljub temu da ima glasbeni realizem â kot tehniÄni pojem in strokovna beseda â natanÄen pomen v glasbeni terminologiji 19. stoletja (DAHLHAUS: 1982; gl. tudi â¹BKRâº, IV, 16), niti ena D tega ne omenja. T. 1 v D 1se delno ujema z zaÄetkom D 2 (Äeprav se podobne znaÄilnosti navajajo tudi v D 2 âŠnove romantikeâŠ). »Uporaba resniÄnih âŠzvokov⊠v glasbi« (D 1) je resniÄno zelo pogosta v âŠglasbi 20. stoletja⊠(v âŠbruitizmu⊠in âŠkonkretni glasbi⊠npr.), tako da bi lahko take prakse zagotovo uvrstili v glasbeni r. kot pojem iz terminologije âŠglasbe 20. stoletjaâŠ, kar pa se na podlagi pregledane strokovne literature ni potrdilo. (Seveda pa je treba âŠsocialistiÄni realizem⊠strogo loÄiti od tega pomena r.)
GL: âŠformalizem, glasbeniâŠ, âŠglasba 20. stoletjaâŠ, âŠsocialistiÄni realizemâŠ, âŠverizemâŠ.
â¹GR6âº, XV, 634 = vodilka k: âŠverizemâŠÂ