ANG: world music; NEM: Weltmusik; FR: musique mondiale.
D: 1) »Pojem, ki je nastal po analogiji z Goethejevo ‘svetovno knjiÅŸevnostjo’, pomemben pa je postal Å¡ele po obdobju nacionalnih slogov v 19. stoletju in z âŠnovo glasbo⊠20. stoletja ⊠v smislu mednarodnega glasbenega jezika.1 K temu so najbolj prispevale konstruktivne metode âŠdodekafonije⊠in âŠserialna tehnika⊠⊠Heinrich Strobel je leta 1955 Festival Mednarodnega druÅ¡tva za âŠsodobno glasbo⊠v Baden-Badnu oznaÄil kot festival glasb sveta.« (â¹EHâº, 387)
2) »Älovek vsebuje v sebi celotno ÄloveÅ¡tvo. Evropejec lahko doÅŸivlja glasbo z Balija, Japonec mozambiÅ¡ko glasbo, MehiÄan indijsko glasbo. Älovek je namreÄ neverjetno odprt za nove zvoke, tiste, ki jih prviÄ doÅŸivi. Glasbena izvedba ga lahko tako moÄno pretrese ali razveseli, da se mu zazdi, da je znova odkril nekaj, kar je bilo dolgo prikrito in pozabljeno.« (STOCKHUSEN 1978b: 468)
3) »Glasba sveta se zdi rahlo nebogljen, v skrajnem primeru pa tudi neprimeren pojem za âŠrock glasbo⊠in âŠpop glasboâŠ, ki ni nastala v Severni Ameriki ali v Evropi, temveÄ v t. i. tretjem svetu, predvsem v Afriki ⊠Na zaÄetku vala glasb sveta, leta 1988, so nastale ploÅ¡Äe Petra Gabriela (So), Paula Simona (Graceland) in skupine Talking Heads (Naked) ter ploÅ¡Äa producentskega podjetja Coldcut s skupino Erik B. & Rakim, v katero je vneÅ¡ena jemenska ljudska pesem.1 To pesem je pela izraelska pevka âŠpopevk⊠Ofra Haza. Uspeh ploÅ¡Äe je spodbudil novinarje in diskografsko industrijo na naÄin, da so zaÄeli sredi osemdesetih raziskovati âŠpop rock⊠glasbo Azije in Afrike in Å¡e neizkoriÅ¡Äene âŠzvokeâŠ. Temu trendu so sledili âŠrock⊠glasbeniki v Evropi in (v manjÅ¡i meri) v Severni Ameriki ⊠Diskografska industrija je takoj unovÄila trend in od takrat naprej se je na vsak âŠaranÅŸma⊠z eksotiÄnimi glasbili prilepila etiketa ‘glasbe sveta’, ‘worl music’ ali preprosto ‘etnopop’.« (â¹HKâº, 424â425)
KR: Ta popularen pojem, ki vsebuje veliko nejasnih pomenov (nekateri so omenjeni v D 1 in 3; v â¹HKâº, 424, se navajajo Å¡e nekateri pomeni v zvezi z âŠjazzomâŠ, ki jih tukaj ne bomo omenjali), naj bi imel povsem jasen pomen v skladateljski teoriji K. Stockhausena (gl. D 2). Äeprav D 2 ni pravilna D pojma, je jasno, kaj si Stockhausen predstavlja pod tem pojmom: v povezavi s Telemusik in s Himnami govori npr. o »intermodulaciji starih ‘objet trouvéjev’ in novih âŠzvoÄnih dogodkovâŠÂ« ter o »univerzalnosti preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, drÅŸav in obmoÄij, ki so drug od drugega oddaljeni« (cit. iz â¹BOSSâº, 30; prim. KM âŠlepljenke, tehnike lepljenkeâŠ).
Priljubljenost tega pojma (ne glede na zamegljenost njegovega pomena) ne dopuÅ¡Äa omejevanja njegovega pomena, kljub temu bi pa v mislih morali imeti predvsem njegov pomen znotraj skladateljske teorije K. Stockhausena. (D 1 in 3 kaÅŸeta pomanjkljivosti v pomenu pojma.)
GL: âŠmetaglasbaâŠ, âŠpop, pop glasba⊠(glede na D 3), âŠrock, rock glasba⊠(glede na D 3), âŠtretji tok⊠= third stream.
1 V izvirniku se tukaj navaja »Volkslied«. Gl. KR âŠfolk, folk-glasba, folk-slogâŠ.