ANG: gebrauchsmusik, functional music, utility music; NEM: Gebrauchsmusik; FR: gebrauchsmusik, musique d’usage; IT: gebrauchsmusik, musica da consumo, musica di consumi, musica d’uso.
D: 1) »Pojem, ki je nastal v 20. stoletju in se veÄinoma uporablja v slabÅ¡alnem pomenu za vse vrste glasbe, ki v nasprotju z absolutno glasbo in ‘vzviÅ¡eno’ koncertno glasbo rabijo zunajglasbenim ciljem in ki so neposredno povezane s kako funkcijo, npr. petje ob delu, … koraÄnica, plesna in âŠzabavna glasbaâŠ, pa tudi filmska, radijska in televizijska glasba.« (â¹HIâº, 172)
2) »(Poimenovanje) glasbe, ki ima namen biti koristna amaterjem pri hiÅ¡nem muziciranju …, v nasprotju s Äisto umetniÅ¡ko glasbo, ki pripada koncertnim profesionalcem. Pojem je bil ustvarjen sredi dvajsetih let in odraÅŸa aspekte druÅŸbenega in politiÄnega ozraÄja v NemÄiji. Nekateri skladatelji, predvsem Hindemith in KÅenek, so pisali v asketskem slogu, povsem drugaÄe od oÄitnega emocionalizma romantikov … (Ta) glasba je preprosta in jasna, zmerno zahtevna (za izvajanje) in s povpreÄno dolÅŸino trajanja, prav tako pa so vsi parti pribliÅŸno enako pomembni za izvajanje. Hindemith uporablja pojem v uvodu v Plöner Musiktag (1932), vendar se mu pozneje odpove.« (â¹IMâº, 142)
3) »Dobesedno: ‘obiÄajna glasba’. Ta nemÅ¡ki pojem oznaÄuje glasbo za neposredno uporabo in relativno lahko glasbo (za izvajanje preprosto), namenjeno amaterjem, ki igrajo na kako glasbilo ali pojejo. Skladali so jo Hindemith, KÅenek in Orff v dvajsetih letih v neoklasicistiÄnem slogu. Lahko bi rekli, da tudi Bartókov Mikrokozmos v doloÄeni meri sodi v to kategorijo, vendar s sodobnejÅ¡im jezikom in oblikami.« (â¹ROSâº, 96)
KM: Pojmi v ANG, FR in IT, ki se razlikujejo od NEM-pojma, so predlagani v â¹BRâº, 188â189, in v â¹Lâº, 222 (gl. KR).
Pojem ima prav tako pomen izven tistega, ki je naveden v D, npr. v muzikologiji pri P. Nettlu in, Å¡e posebej, pri H. Besselerju, kot je navedeno v HINTON 1987: 1â3, 3â4, 10â11. Ti muzikoloÅ¡ki pomeni nas v tem Pojmovniku ne zanimajo.
Sporno je, ali je Hindemith tvorec tega pojma (gl. HINTON 1987: 4â6). Vsekakor drÅŸi, da ga je on prvi uporabljal, potem pa ga je zavrnil, kakor piÅ¡e v D 2 (o tem gl. HINTON 1987: 10â11).
KR: D so izbrane z doloÄenim namenom; D 1 pojasnjuje pojem v njegovem sploÅ¡nem pomenu, ne glede na oÅŸji pomen, ki je specificiran v D 2, D 3 in je primer povrÅ¡ne rabe pojma: Äe je Bartókov Mikrokozmos primer za G., potem je to preprosto tudi vsa pedagoÅ¡ka, izobraÅŸevalna literatura.
Kako nevarna so posploÅ¡evanja pomena kot v D 1, najbolje kaÅŸe vir, iz katerega prihaja D: v â¹HIâº, 30, se piÅ¡e o »uporabljeni glasbi« (= »angewandte Musik«), katere zaÄetki se sicer postavljajo v 19. stoletje, na skoraj enak naÄin kot tudi G.
PosploÅ¡evanje tega pojma torej ni priporoÄljivo, ker bi potem vsaka »uporabna«, »uporabljena«, »funkcionalna«, »utilitarna«, »pedagoÅ¡ka« … glasba veljala za sopomenko G. Ni brez razloga navajanje tega pojma v NEM-obliki tudi v nenemÅ¡kih virih: s tem se opozarja na njegov pomen, kakor je specificiran v D 2. To pa je pomembno le za terminologijo âŠglasbe 20. stoletja⊠in ga [tudi v slovenÅ¡Äini] uporabljajmo v tej obliki, kot se poÄne v â¹MELZâº, I, 662.
â¹APEâº, 116â117; â¹BASSâº, II, 331; â¹BOSSâº, 56; â¹FRâº, 34; â¹GR6âº, VII, 213; â¹JONâº, 111â112; â¹Pâº, 352; â¹RANâº, 334; â¹RICâº, II, 288; â¹SLONâº, 1450; â¹Vâº, 263
1 V izvirniku se navaja »musique usuelle«, kar je precej nenavaden prevod izvirnega NEM-pojma v FR.