GEBRAUCHSMUSIK = (UPORABNA GLASBA)

ANG: gebrauchsmusik, functional music, utility music; NEM: Gebrauchsmusik; FR: gebrauchsmusik, musique d’usage; IT: gebrauchsmusik, musica da consumo, musica di consumi, musica d’uso.

D: 1) »Pojem, ki je nastal v 20. stoletju in se večinoma uporablja v slabÅ¡alnem pomenu za vse vrste glasbe, ki v nasprotju z absolutno glasbo in ‘vzviÅ¡eno’ koncertno glasbo rabijo zunajglasbenim ciljem in ki so neposredno povezane s kako funkcijo, npr. petje ob delu, … koračnica, plesna in ♩zabavna glasba♩, pa tudi filmska, radijska in televizijska glasba.« (‹HI›, 172)

2) »(Poimenovanje) glasbe, ki ima namen biti koristna amaterjem pri hiÅ¡nem muziciranju …, v nasprotju s čisto umetniÅ¡ko glasbo, ki pripada koncertnim profesionalcem. Pojem je bil ustvarjen sredi dvajsetih let in odraÅŸa aspekte druÅŸbenega in političnega ozračja v Nemčiji. Nekateri skladatelji, predvsem Hindemith in Křenek, so pisali v asketskem slogu, povsem drugače od očitnega emocionalizma romantikov … (Ta) glasba je preprosta in jasna, zmerno zahtevna (za izvajanje) in s povprečno dolÅŸino trajanja, prav tako pa so vsi parti pribliÅŸno enako pomembni za izvajanje. Hindemith uporablja pojem v uvodu v Plöner Musiktag (1932), vendar se mu pozneje odpove.« (‹IM›, 142)

3) »Dobesedno: ‘običajna glasba’. Ta nemÅ¡ki pojem označuje glasbo za neposredno uporabo in relativno lahko glasbo (za izvajanje preprosto), namenjeno amaterjem, ki igrajo na kako glasbilo ali pojejo. Skladali so jo Hindemith, Křenek in Orff v dvajsetih letih v neoklasicističnem slogu. Lahko bi rekli, da tudi Bartókov Mikrokozmos v določeni meri sodi v to kategorijo, vendar s sodobnejÅ¡im jezikom in oblikami.« (‹ROS›, 96)

KM: Pojmi v ANG, FR in IT, ki se razlikujejo od NEM-pojma, so predlagani v ‹BR›, 188–189, in v ‹L›, 222 (gl. KR).

Pojem ima prav tako pomen izven tistega, ki je naveden v D, npr. v muzikologiji pri P. Nettlu in, še posebej, pri H. Besselerju, kot je navedeno v HINTON 1987: 1–3, 3–4, 10–11. Ti muzikološki pomeni nas v tem Pojmovniku ne zanimajo.

Sporno je, ali je Hindemith tvorec tega pojma (gl. HINTON 1987: 4–6). Vsekakor drÅŸi, da ga je on prvi uporabljal, potem pa ga je zavrnil, kakor piÅ¡e v D 2 (o tem gl. HINTON 1987: 10–11).

KR: D so izbrane z določenim namenom; D 1 pojasnjuje pojem v njegovem splošnem pomenu, ne glede na oşji pomen, ki je specificiran v D 2, D 3 in je primer površne rabe pojma: če je Bartókov Mikrokozmos primer za G., potem je to preprosto tudi vsa pedagoška, izobraşevalna literatura.

Kako nevarna so posploÅ¡evanja pomena kot v D 1, najbolje kaÅŸe vir, iz katerega prihaja D: v ‹HI›, 30, se piÅ¡e o »uporabljeni glasbi« (= »angewandte Musik«), katere začetki se sicer postavljajo v 19. stoletje, na skoraj enak način kot tudi G.

PosploÅ¡evanje tega pojma torej ni priporočljivo, ker bi potem vsaka »uporabna«, »uporabljena«, »funkcionalna«, »utilitarna«, »pedagoÅ¡ka« … glasba veljala za sopomenko G. Ni brez razloga navajanje tega pojma v NEM-obliki tudi v nenemÅ¡kih virih: s tem se opozarja na njegov pomen, kakor je specificiran v D 2. To pa je pomembno le za terminologijo ♩glasbe 20. stoletja♩ in ga [tudi v slovenščini] uporabljajmo v tej obliki, kot se počne v ‹MELZ›, I, 662.

‹APE›, 116–117; ‹BASS›, II, 331; ‹BOSS›, 56; ‹FR›, 34; ‹GR6›, VII, 213; ‹JON›, 111–112; ‹P›, 352; ‹RAN›, 334; ‹RIC›, II, 288; ‹SLON›, 1450; ‹V›, 263

1 V izvirniku se navaja »musique usuelle«, kar je precej nenavaden prevod izvirnega NEM-pojma v FR.

Dodaj odgovor

error: Content is protected !!