Objavljeno dne napisal leon

FORMULA

ANG: formula; NEM: Formel; FR: formule; IT: formula.

ET: Lat. formula = (dobesedno) lepa oblika, forma, zakon, določilo, formular, pomanjševalnica forme = oblika, forma, figura, obris (‹KLU›, 227).

D: 1) »Analogno funkciji kakÅ¡ne matematične formule, ki vsebuje določena pravila za računanje 
, glasbena formula vsebuje navodila za skladanje. Sicer je primerjava med matematično in glasbeno formulo pomanjkljiva zaradi tega, ker je matematična formula sploÅ¡no veljavna, medtem ko je glasbena formula praviloma omejena samo na eno … delo enega skladatelja, kar vnaprej izključuje (moÅŸnost) … shematizma. Toda pojmovna analogija je po drugi strani upravičena glede na kompleksnost strukturnih določb, ki je značilna za oba pojma.« (BLUMRÖDER 1982a: 185)

2) »Naziv, ki ga Stockhausen uporablja za melodijo (ali manjše število melodij), iz katerih se dobi temeljno gradivo za skladbo. Takšne formule je uporabljal v vseh svojih glavnih delih od Mantre (1970) in v zgodnji skladbi Formel (1951).« (‹GR›, 77)

KM: F. se pri Stockhausenovi Mantri razteza, po BLUMRÖDER 1982a: 185 – op. 5, od 3. do 10. takta:

FORMULA: Stockhausen, Mantra, 1970.
Sam Stockhausen v STOCKHAUSEN 1978a: 154 jo opisuje tako: »Delo je v celoti nastalo iz tonske formule iz 13 ♩tonov♩, ‘mantre’. Po prvih Å¡tirih ♩akordih♩ ta ‘mantra’ zazveni v zgornjem delu prvega klavirja. Sestavljena je iz Å¡tirih delov, ločena je s pavzami: od 13 ♩tonov♩ ima vsak različno značilnost, od katerih je vsaka merodajna za vsakega od velikih ciklov v delu: 1. pravilno repeticijo; 2. accent z odzvenom1; 3. ‘normalni’ ♩ton♩; 4. hitrejÅ¡e ♩skupine♩ s predtaktom; 5. ‘tremolo’; 6. ♩akord♩; 7. accent z ♩vnihavanjem♩2; 8. ‘kromatično’ povezovanje; 9. staccato; 10. nepravilno repeticijo (‘Morsejeva abeceda’); 11. trilček; 12. ♩vnihavanje♩ s sforzatom; 13. povezovanje z arpeggiom.«
O Stockhausenovi skladbi Formel, ki je omenjena v D 2, gl. BLUMRÖDER 1982a: 185 – op. 7, in ‹LARE›, 603. (V ‹LARE›, 603, je naveden f., vendar v pomenu, ki ni relevanten za terminologijo ♩glasbe 20. stoletja♩.)
KR: Omenjanje »melodij (ali manjšega števila melodij)« v D 2 je povsem deplasirano.
V ‹M›, 554, se shematsko navaja prvih Å¡est ♩tonov♩ iz f. za mantro kot njeno prvo polovico (t. 3–5), vendar se iz povsem nerazumljivih razlogov imenuje »procesna formula« (»Prozeßformel«).
Kot je razvidno iz D 1 in iz KM, bi bilo treba pojem uporabljati izključno v tistem pomenu, ki mu pripada v skladateljski teorji K. Stockhausena, čeprav je koristen kot zamenjava za motiv kot tradicionalni naziv, pri čemer ga ne smemo zamenjevati s ♩celico♩.
GL: ♩celica♩, ♩skladba po formuli♩.
‹L›, 207
1 V izvirniku »Ausschwingakzent«.
2 V izvirniku »Einschwingakzent«.

Dodaj odgovor

error: Content is protected !!