ANG: Fibonacci sequence, Fibonacci series; NEM: Fibonacci-Reihe.
ET: Po IT-matematiku Leonardu Fibonacciju, ki je v 13. stoletju odkril omenjeno vrsto (‹PR›, 29).
D: »(Naziv za) zaporedje števil: 1, 2, 3, 5, 8, 13, 21, 34, 55, 89 … itn. Vsako število je seštevek dveh predhodnih … Ernö Lendvai … trdi, da je Bartók uporabljal Fibonaccijevo vrsto za utrjevanje proporca dolžine znotraj in med stavki ter za določanje ♦strukture♦ ♦akorda♦, ♦lestvic♦ in melodičnih motivov. (On) npr. trdi, da je v fugi prvega stavka iz Glasbe za godala, tolkala in čelesto skupno 89 taktov razdeljenih v ♦sekcije♦ (D 1), prva 55 in druga 34 taktov. Ta oblika se nadalje deli na prvih 55 taktov kot združevanje 34+12, medtem ko se preostalih 34 taktov razdeli na (skupini) 13+21.« (‹PR›, 29–30)
KM: O Lendvaijevi analizi, ki je omenjena v D, gl. LENDVAI 1983: 33–69.
F. v. se pogosto uporablja kot predloga reda v ♦glasbi 20. stoletja♦. V ‹KS›, 145, 251, se omenja npr. Křenekov Fibonacci Mobile, op. 187, za godalni kvartet, klavir štiriročno in koordinatorja.
KR: V ‹GR›, 73, se kot primer za uporabo F. v. navaja Stockhausenovo Klavierstück XI, kar je napačno. Stockhausen je po F. v. skladal Klavierstück IX (1954–1961 – gl. HENCK 1976: 176–177).
GL: ♦zlati rez♦.