FAZA

ANG: phase; NEM: Phase; FR: phase.

ET: Grš. phásis = pojav, iz phaínesthai = pojavljati se; v 18. stoletju se je s tem pojmom v FR-astronomiji označevalo svetlobo nebesnih znamenj, ki sama ne svetijo, temveč reflektirajo tujo svetlobo (‹KLU›, 543).

D: 1) »(Naziv za) eno od determinant nihaja, ki določa, na kateri časovni točki se začne popolno odvijanje nihaja (periode), to je tam, kjer nihaj preide skozi ničto točko, torej zapušča ravnovesje … Če se pomakneta fazi dveh ♦sinusnih nihajev♦ enake frekvence in amplitude (♦fazni pomik♦ D 1 = ♦modulacija faze♦), se bodo pojačale ali izbrisale – odvisno od dolžine faze – vrednosti amplitude naslednjega nihaja. Pri isti fazi se bo amplituda podvojila; pri pomiku za 180° se bosta oba nihaja izničila.« (‹EN›, 175)

2) »Glasba predstavlja razmerja v času. To razume predvidevanje o tem času. Slišimo spremembe v zvokovnem ♦polju♦: ♦tišina♦–♦ton♦–♦tišina♦ ali ♦ton♦–♦ton♦. Pri tem med spremembami lahko razlikujemo časovne razmike različnih velikosti. Te časovne razmike imenujemo faze.« (STOCKHAUSEN 1963: 99)

KR: Razlaga pojma v D 2 se uporablja izključno v skladateljski teoriji K. Stockhausena, zato moramo opozoriti na kritiko, ki jo je izrazil G. Heike: »To obsežno pojmovanje termina ‘faza’ ne ustreza njegovi definiciji v fiziki. Iz dejstva, da med točkama v nihajih z različnim položajem faze nujno obstaja časovni razmik in da npr. pri nihajih z ♦zakasnitvijo♦ v času prihaja do razlik v fazah, je prišlo v tehničnem žargonu do izenačenja ‘faze’ in ‘časovnega razmika’.« (STOCKHAUSEN 1963: 99 – op. 2)

GL: ♦fazni pomik♦ = ♦modulacija faze♦, ♦makročas/mikročas♦ (glede na D 2).

‹BKR›, III, 296–297; ‹DOB›, 123–124; ‹EH›, 251; ‹FR›, 66; ‹HO›, 776; ‹HU›, 86