ELEKTROFON

ANG: elektrophon, electrophone; NEM: Elektrophon; FR: electrophone; IT: elettrofono.

ET: Grš. ḗlektron = jantar (električni pojavi so bili prvič zaznani na jantarju) (‹KLU›, 174); grš. phónḗ = glas, ♦zvok♦ (‹KLU›, 544).

D: 1) »Prvi naziv, ki ga je Jörg Mager dal svojemu ♦sferofonu♦.« (‹GRI›, I, 695)

2) »(Naziv za) kromatično uglašen instrument, sestavljen iz različnih električnih proporcev. Igra se s klaviaturo in proizvaja šumeč, tresoč ♦zvok♦; izumil ga je nizozemski skladatelj Daniel Ruyneman in ga leta 1922 uporabil v svoji simfoniji.« (‹EIN›, 167)

KM: Iz D je razvidno, da s pojmom e. očitno razumemo dva instrumenta. Naziv v pomenu D 2 ni bil najden v drugih virih.

KR: V ‹FR›, 27, se trdi, da je e. potomec ♦sferofona♦, kar je glede na D 1 napačno (prim. D ♦sferofona♦).

Pojma ni treba mešati z e. kot nazivom za družino instrumentov (gl. KR ♦elektronskih glasbenih instrumentov♦), čeprav se v literaturi e. največkrat navaja v tem pomenu.

GL: ♦elektronski glasbeni instrumenti♦, ♦kaleidofon♦ (D 1), ♦partiturofon♦, ♦sferofon♦.

‹L›,172