Customize Consent Preferences

We use cookies to help you navigate efficiently and perform certain functions. You will find detailed information about all cookies under each consent category below.

The cookies that are categorized as "Necessary" are stored on your browser as they are essential for enabling the basic functionalities of the site. ... 

Always Active

Necessary cookies are required to enable the basic features of this site, such as providing secure log-in or adjusting your consent preferences. These cookies do not store any personally identifiable data.

No cookies to display.

Functional cookies help perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collecting feedback, and other third-party features.

No cookies to display.

Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics such as the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.

No cookies to display.

Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.

No cookies to display.

Advertisement cookies are used to provide visitors with customized advertisements based on the pages you visited previously and to analyze the effectiveness of the ad campaigns.

No cookies to display.

ELEKTRIČNI GLASBENI INSTRUMENTI

ANG: electric musical instruments; NEM: elektrische Musikinstrumente, elektrische Musizierinstrumente.

ET: Grš. lektron = jantar (električni pojavi so bili prvič zaznani na jantarju) (‹KLU›, 174);

lat. instrumentum = naprava, pripomoček, iz instruere = graditi, prirediti (predl. in = v, na in struere = zlagati, uravnati, prilagoditi – (‹DE›, 533; ‹KLU›, 329, 334).

D: 1) »(Naziv za) elektroakustične glasbene instrumente … z mehanično proizvodnjo nihajev, elektroakustično pretvorbo valov v električne nihaje …, ki se … (obdelujejo) z dodatnimi električnimi spoji (filter, zvočnica) in se skozi ojačevalnik reproducirajo prek zvočnika. Sem sodijo izključno strunski instrumenti z odmevniki, kot so elektrokord …, električni bas in električna kitara.« (‹HI›, 141)

2) »(Naziv za) skupino mehanskih instrumentov, ki z električnim pogonom reproducirajo vnaprej fiksirane tone, to so tisti, pri katerih elektrificirani mehanizem zamenjuje reproduktivnega glasbenika. Pogosto se z izrazom električni instrumenti napačno imenujejo elektroakustični instrumenti (elektrofoni).« (‹MELZ›, I, 517)

3) »Električni instrumenti rabijo za posredno proizvajanje zvoka1 z elektroakustičnim pretvornikom (najpogosteje zvočnikom) kot organom za proizvodnjo zvoka.1 Nihaj, ki se pretvarja v zvok1, je vedno v električni obliki. Ta prihaja iz nekega električnega generatorja nihajev, ki po manjši ali večji stopnji uporabe električnih modulov določajo instrument kot elektroakustični, elektro-mehanični ali čisto elektronski.« (MEYEREPPLER 1954: 5–6)

KM: V ‹EH›, 74, se omenja, da se pridevnika »električni«/»elektronski« v praksi eksaktno ne razlikujeta, in se, glede na zmedo v D 3, čeprav prihaja iz ust vrhunske avtoritete, predlaga naslednja, zelo natančna in pomembna definicija: »kot elektronski se označujejo tisti elektrotehnični procesi, v katerih se uporabljajo elektronske cevi, ionske cevi ali …tranzistorji. Govorimo npr. o ‘električni amplifikaciji’, čeprav bi bilo prav na tem mestu ustrezneje uporabiti pojem ‘elektronska amplifikacija’. Naziv ‘električna kitara (kot tudi ‘električni bas’ – op. N. G.: gl. D 1 električnih glasbenih instrumentov) je vendarle točen.« Gl. KR električne kitare.

KR: V D 1 so e. g. i. sopomenski z elektroakustičnimi glasbenimi instrumenti, kar je napačno (gl. spodaj KR D 2).Umeščanje elektrokorda med e. g. i. je prav tako problematično, predvsem v smislu D 2 elektrokorda. »Električni bas« in »električna kitara« sta lahko e. g. i. samo v prvem delu proizvajanja zvoka, to je od nihaja strune, ki ga prevzema zvočnica. Če se ti nihaji obdelujejo naprej (recimo s filtri ali ojačevalniki), potem po načinu proizvajanja končnega zvočnega rezultata ta glasbila spadajo k elektronskim glasbenim instrumentom.

D 2 je načeloma sprejemljiva, saj razlikuje e. g. i. od elektroakustičnih glasbenih instrumentov. Čeprav bi bilo natančneje reči, da e. g. i. z električnim pogonom reproducirajo vnaprej fiksirane zvoke (namesto tonov) glede na razliko med tonom in zvokom v akustični glasbi. Poleg tega ne moremo govoriti, da je mehanizem na e. g. i. »elektrificiran«. Natančneje bi bilo: mehanizem na električni pogon. Nesprejemljivo je prav tako elektrofone imenovati elektroakustični instrumenti, saj so elektrofoni, po Drägerjevi dopolnitvi Hornbostel-Sachsove klasifikacije glasbenih instrumentov na kordofone, aerofone, membranofone in idiofone, vsi tisti instrumenti, na katerih se zvok proizvaja elektronsko v najširšem pomenu besede (gl. ‹RUF›; 122, ‹EH›, 78, ‹M›, 61). Zato se v ‹RAN›, 283, izenačujejo z elektronskimi glasbenimi instrumenti.

V D 3 se skrajno nejasno postavljajo meje med e. g. i. in elektroakustičnimi oz. elektronskimi glasbenimi instrumenti (gl. D 2 in KR elektroakustičnih glasbenih instrumentov in D 6 in KR elektronskih glasbenih instrumentov).

Nekateri avtorji delijo elektrofone na električne in elektronske ali elektromehanične instrumente (‹EN›, 65) oziroma na električne in elektromehanske ali elektroakustične instrumente (‹RUF›, 121). Toda, kot se omenja v ‹EN›, 158, sam naziv »elektrofoni« ni dovolj precizen, zato je težko opredeliti pomen elektromehanskih glasbenih instrumentov. (V D 3 se omenja tudi »elektronsko-mehanske instrumente«, kar nikakor ne pomaga pri razjasnjevanju situacije). Glede na to, da še ni ugotovljen splošni naziv, ki bi bil boljši od »elektrofona«, prav tako pa niso poenoteni pojmi za klasifikacijo elektrofona (‹EH›, 78), se na tem mestu predlaga, da se vsi instrumenti (razen e. g. i. v pomenu D 2) umestijo v elektronske glasbene instrumente, tako kot je v navedeno v ‹EH›, 78–79, ‹FR›, 26, ‹GR›, 68, ‹GRI›, I, 654, ‹GR6›, VI, 106–107, ‹RAN›, 282–283, ‹R0S›, 86–87, in v ‹RUF›, 121–122.

PRIM: elektroakustični glasbeni instrumenti, elektronski glasbeni instrumenti.

‹MGG›, III, 1254–1263; ‹RUF›, 120 = vodilka k elektronskim glasbenim instrumentom

1 V izvirniku je»Schall«. O razliki med NEM-pojmoma »Schall« in »Klang« gl. D 1–3 in KM zvoka.

Dodaj odgovor

error: Content is protected !!