DERIVACIJA, IZVAJANJE

ANG: derivation (technique).

ET: Lat. derivatio = izvajanje, iz derivare = (dobesedno) odvajiti kako tekočino, v prenesenem pomenu: besedo izpeljati iz druge, iz predl. de = od in rivus = potok (‹KLU›, 129, 136).

D: »(Naziv za) konstrukcijo ♦dvanajsttonske vrste, serije♦ s transformacijo ♦segmenta♦ (♦trikorda♦, ♦tetrakorda♦, ♦heksakorda♦). ♦Vrsta♦ v Webernovem Koncertu za 9 instrumentov, op. 24 (1931–1934) …, je nastala z derivacijo, tako da so drugi, tretji in četrti ♦trikord♦ transponiran ♦rakov obrat♦ (= RO^t), transponiran ♦rakov postop♦ (= R^t) in transponiran ♦obrat♦ (= Ob^t) prvega ♦trikorda♦, ki je v ♦osnovni obliki♦ (= O):«

GL: ♦agregat♦ (D 2), ♦derivacijska vrsta, serija♦, ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja)♦ = (♦dodekafonija♦), ♦heksakord♦, ♦vrsta♦, ♦serija♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦simetrična vrsta, serija♦, ♦tetrakord♦, ♦trikord♦.

PRIM: ♦segmentacija (vrste, serije)♦.