Kategorija: Pojmovnik glasbe 20. stoletja Nikša Gligo

GL: ♦sintetični akord♦ = ♦mistični akord♦ = ♦Prometejev akord♦ = ♦Skrjabinov akord♦

NEM: Klangkomposition.

D: Naziv za najpogosteje elektronsko izdelano skladbo (predvsem v smislu ♦elektronische Musik♦), ki je nastala s tehniko ♦skladanja zvoka♦.

KM: ♦Skladbe iz sinusnih tonov♦, kot sta npr. Stockhausenovi Elektronska študija I in II (1953), so tipičen primer za s. z z. (gl. KM ♦skladbe iz sinusnih tonov♦ in ♦skladanje zvoka♦).

KR: Nenavadna je dvopomenskost pojma in ga je zaradi praktičnost najbolje uporabljati v izvirni NEM-obliki. Rabo pojma bi bilo najbolje ohraniti v okviru izrazja ♦elektronske glasbe♦, saj je sicer nesmiseln.

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦skladba iz sinusnih tonov♦, ♦zvok♦.

PRIM: (♦Klangkomposition♦), ♦skladanje zvoka♦ = (♦Klangkomposition♦), ♦skladba z grozdi♦ = (♦Clusterkomposition♦).

‹M›, 555; STOCKHAUSEN 1963g

NEM: Clusterkomposition, Cluster–Komposition.

ET: ♦Grozd♦.

D: Naziv za skladbo, ki nastane s tehniko ♦skladanja grozdov♦.

KR: Obe obliki NEM-zapisa sta enakovredni. Pojem se ne nanaša na tiste skladbe, v katerih se tu pa tam pojavljajo ♦grozdi♦, ne glede na to, ali jih skladatelj nadzorovano sklada (kot npr. v nekaterih delih Žalostinske žrtvam Hirošime K. Pendereckega), temveč samo na tiste, kot je npr. Ligetijeva Volumina, pri katerih ♦skladanje grozdov♦ hkrati rezultira tudi kot s. iz c. (gl. KM ♦skladanje grozdov♦). Pojem je zelo primeren za označevanje določenih ­postopkov, zlasti v šestdesetih letih 20. stoletja, vendar je nenavadno dvopomenski, tj. pomeni tako s. g. kot tudi ♦skladbo iz grozdov♦ (podobno kot ♦Klangkomposition♦). Zaradi praktičnosti ga je vendarle najbolje uporabljati v izvirni NEM-obliki.

GL: ♦grozd♦, ♦gostota, sprememba gostote, stopnje gostote♦, ♦mikropolifonija♦, ♦polje♦, ♦skupek tonov♦, ♦statistična glasba♦, ♦tekstura♦.

PRIM: (♦Clusterkomposition♦), ♦skladanje grozdov♦ = (♦Clusterkomposition♦), ♦skladba iz zvoka♦ = (♦Klangkomposition♦).

‹GL›, 78–80; STEPHAN 1972

NEM: Formel–Komposition.

ET: ♦Formula♦.

DF: Naziv za skladbo, v kateri se uporablja ♦formula♦ in njene značilnosti za določitev kompozicijsko-tehničnih postopkov.

KM: S. p. f. se nanaša večinoma na določene skladbe K. Stockhausena (gl. ♦formula♦).

GL: ♦formula♦.

BLUMRÖDER 1982a

NEM: Sinustonkomposition.

ET: ♦Sinusni nihaj, ton, val♦.

D: »(Naziv za) skladbo, ki razen ♦sinusnih tonov♦ ne uporablja nobenega drugega gradiva. Že v prvih elektronskih skladbah H. Eimerta in R. Beyera (iz leta 1953) so se … uporabljali ♦sinusni toni♦ … Prva serialna skladba, ki je bila zgrajena le iz ♦sinusnih tonov♦, je bila Stockhausenova Elektronska študija I, ki je nastala poleti leta 1953, premierno pa je bila izvedena leta 1954. Združevanje ♦zvokov♦ in ♦mešanice tonov♦ iz ♦sinusnih tonov♦ je splošno uveljavljeno pravilo ♦elektronske glasbe♦. Nasprotno temu je serialna skladba iz sinusnih tonov ostala nevplivna. Naziv skladba iz sinusnih tonov ni povsem pravilen. Kar poslušalci slišijo v skladbi iz sinusnih tonov, najpogosteje niso ♦sinusni toni♦, ampak, če zanemarimo posamezne ♦tone♦, skoraj vedno strukturirane kombinacije ♦sinusnih tonov♦ v obliki ♦mešanice tonov♦ ali ♦šumov♦ …« (‹EH›, 314–315)

KM: V STOCKHAUSEN 1964a: 22 Stockhausen z naslednjimi besedami opisuje svoje delo na Elektronskih študijah I in II: »’Študija I’ … je prva skladba iz ♦sinusnih tonov♦. Iz najpreprostejše elektroakustične osnovne zgradbe so se sintetično proizvajale ♦zvokov(n)e barve♦, katerih spajanje je nato določal skladatelj. Zavesten glasbeni red prodira v mikroakustično področje zvočne materije. Druga osnovna metoda elektronskega proizvajanja ♦zvoka♦ ne temelji na dodajanju ♦sinusnih tonov♦, (ki ustvarjajo) ♦stacionarne zvoke♦ in ♦mešanice tonov♦, ampak na ločevanju ♦belega šuma♦ v ♦obaravni šum♦. Zato so potrebni … ♦filtri♦, ki ♦beli šum♦ ločujejo v ♦pasove šuma♦ poljubne ♦širine pasu♦ in ♦gostote♦ – podobno je ločevanje bele svetlobe s prizmo v obarvano svetlobo. V Študiji II sem uporabljal – zaradi nezadosto diferenciranega sistema ♦filtrov♦ – poseben postopek, ki je omogočil, da se v skladbo vključi družina ♦šumov♦. V obeh Študijah nisem iskal kar se da raznolikih in nenavadnih ♦zvokov♦. Bolj sem se nagibal h končni združitvi zvočne materije in njene oblike.«

Omenjeno Stockhausenovo pričevanje ni zanimivo le zaradi tega, ker se da iz njega jasno razbrati, da pri s. iz s. t. ni nujno uporabljati le ♦aditivne♦, temveč tudi ♦subtraktivno sintezo zvoka♦. Cilj takšnega načina skladanja, ki se v D imenuje »serialna s. iz s. t.« tj. »končna združitev zvočne materije in njene oblike«, s. iz s. t. uvršča tudi v ♦skladbo iz zvoka♦, ki nastaja s ♦skladanjem zvoka♦.

KR: V D se odvečno poudarja, da s. iz s. t. pravazprav ni pravilen naziv, saj poslušalci ne slišijo ♦sinusnih tonov♦. Kot je vidno iz KM, gre predvsem za imenovanje zgradbe, s tem pa je naziv povsem primeren. Omemba sintetičnega proizvajanja ♦zvoka♦ v KM upravičuje pojem ♦sintetične glasbe♦ v pozitivnem smislu (gl. KM ♦sintetične glasbe♦).

GL: ♦aditivna sinteza zvoka♦, ♦elektronska glasba♦, ♦mešanica tonov♦, ♦sintetična glasba♦, ♦sinusni nihaj, ton, val♦, ♦skladanje zvoka♦ = (♦Klangkomposition♦), ♦skladba iz zvoka♦ = (♦Klangkomposition♦), ♦stacionarni zvok♦, ♦subtraktivna sinteza zvoka♦, ♦ton♦.

NEM: Klangkomposition.

D: Naziv za postopek, zlasti v zgodnji ♦elektronski glasbi♦ kölnske provenience (♦elektronische Musik♦), s katerim se poleg ustvarjanja ♦zvoka♦ z npr. ♦aditivno♦ ali ♦subtraktivno sintezo♦ hkrati ustvarja tudi skladba, tj. ♦skladba iz zvoka♦.

KM: Eden izmed primerov za skladbo, ki je nastala s s. od z., sta Elektronska študija I in II (1953) K. Stockhausena, v katerih je bil skladateljev cilj »skrajna združitev zvočnega gradiva in njegove oblike« (STOCKHAUSEN 1964c: 22; gl. KM ♦skladbe iz sinusnih tonov♦).

KR: Nenavadna je dvopomenskost pojma (kot tudi pri ♦Clusterkomposition♦) in ga je zato zaradi praktičnosti najbolje uporabljati v izvirni, NEM-obliki.

Glede na pomen je rabo pojma najbolje ohraniti v mejah specifičnega izrazja ♦elektronske glasbe♦, ker je čisto s. z. mogoča edino z njeno tehnologijo (gl. ‹EH›, 161; gl. tudi KR ♦melodije zvokovnih barv♦).

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦skladba iz sinusnih tonov♦, ♦zvok♦.

PRIM: (♦Klangkomposition♦), ♦skladanje grozdov♦ = (♦Clusterkomposition♦), ♦skladba iz zvoka♦ = (♦Klangkomposition♦).

‹M›, 555; STOCKHAUSEN 1963a