ANG: bossa nova, bossa-nova; NEM: Bossa Nova, Bossa nova; FR: bossa nova; IT: bossa nova.
ET: V brazilskem slengu = nekaj, kar je skrajno moderno, zadnji krik (mode) (‹BP›, 77; ‹KLU›, 99).
D: »(Naziv za) slog v glasbi brazilskega izvora z elementi ♦sambe♦ in ♦cool jazza♦. Popularen je bil v Združenih državah Amerike v šestdesetih letih, vendar so številne melodije bosse nove postale skelet ♦jazz♦ repertoarja. Bossa nova je pritajena, njene izrazne ♦harmonije♦ pa so osnova za subtilne ♦improvizacije♦. V tipični pesmi bobnar in akustični kitarist igrata trodelne figure na štiridobni ritem.
Umirjeno sinkopiranje … na značilen način prežema melodijo … Bossa nova se prvič pojavi v Braziliji s … skladbo Chega da saudade (1958) Antonia Carlosa Jobima. Leta 1962 je kitarist Charlie Byrd … s Stanom Getzem posnel svojo Jazz Sambo … Sredi šestdesetih let … so Herbie Mann, Paul Winter in Sergio Mendes … posneli nekaj odličnih skladb v stilu bossa nove.«
(‹GRJ›, I, 139)
KR: Pojem se – brez razloga – piše z vezajem le v ‹RAN›, 103.
GL: ♦cool jazz♦, ♦jazz♦, ♦latinski jazz♦, ♦popularna glasba♦, ♦samba♦, ♦zabavna glasba♦.
‹BASS›, I, 384; ‹BKR›, I, 162; ‹FR›, 12; ‹GR6›, Ill, 77–78; ‹HI›, 71; ‹LARE›, 179; ‹MELZ›, I, 234