BLUES

ANG: blues, blues 12; NEM: Blues, eine der Hauptformen des Jazz (12 Takte); FR: blues, une des principales formes du jazz (12 mesures); IT: blues, una delle forme principali del jazz (12 battute).

ET: V literaturi so navedeni različni ET-viri za b., nekateri so popolnoma nerazumljivi, preprosto zato, ker niso ET. Tako se npr. v ‹APE›, 33, b. izpeljuje iz ♦blue note(s)♦, kar je povsem napačno, saj se je pojem ♦blue note(s)♦ razvil iz b. dolgo za b. V ‹HI›, 67, najdemo ANG-izraz »to feel blue« = »biti žalosten«, kar je eden od pomenov »blue« v tem idiomu, vendar ne nakazuje na koren b. V ‹M›, 539, tako kot v ‹MELZ›, I, 209, se ponuja pravi ET- koren (»blue devils«), vendar brez pojasnil. Razlago lahko preberemo v HUNKEMOLLER 1980: 1: »Angloameriška kratica ‘blue devils’ (= ‘zlobni vragi’), ki jo je leta 1807 vpeljal ameriški knjiženik W. Irving v eseju, ki je bil objavljen z naslovom Salmagundi. Blues v tem primeru pomeni slabo razpoloženje, brezvoljnost.«

D: 1) »(Naziv za) občutek brezvoljnosti. Uporabljal se je veliko prej kot blues kot glasbeni žanr. Blues kot občutek je prišel z brezvolj­nostjo, žalostjo črnih Američanov. ♦Blue notes♦, kriki v falzetu, mrmranje, jecljanje, stokanje in vzkliki izražajo vokalno nezadovoljstvo ter se posnemajo z glasbili.«

2) »(Naziv za) del črnske, ameriške poezije v 20. stol., tudi (naziv za) verzno obliko v tej poeziji …«

3) »(Naziv za) standardno ritmično-harmonično ♦strukturo♦, v kateri se progresija skozi 12 taktov I-I-I-I-IV-V-I-I-V-IV-I-I veže z dvostihom AAB v četrttaktne fraze. Pojavljajo se tudi osemtaktni in šestnajsttaktni obrazci, pretežno pa dvanajsttaktni blues, ki je zelo fleksibilen. Lahko se popolnoma spremeni, kot npr. v ♦boogie woogieu♦, ali radikalno spreminja, kot npr. v ♦improvizacijah♦ v ♦modern jazzu♦.«

4) »Naslov. Nekateri ‘bluesi’ se ne nanašajo na občutke brezvoljnosti in na ♦strukturo♦ bluesa.«

5) »(Naziv za) posvetni vokalni žanr črnih Američanov v 20. stoletju in vitalna komponenta sorodnih žanrov. Blues je lahko zabava, ne glede na občutke. Kot žanr se pravi blues deli na tri splošne kategorije: na ♦country blues♦, … na klasični blues, kot npr. v ♦ragtimeu♦ ali v ♦New Orleans jazzu♦, … in na urbani blues po 2. svetovni vojni …« (‹RAN›, 98–100)

KM: Vse druge ustreznice internacionalnega pojma b. v ANG, NEM, FR in IT so ponujene v ‹BR›, 234–235. Ta predlog ne potrebuje nobenega dodatnega KM.

GL: ♦blue note(s) ♦, ♦blues lestvica♦, ♦city blues♦, ♦country blues♦, ♦jazz♦, ♦jug band♦, ♦rhythm and blues♦.

‹BASS›, I, 366–368; ‹BKR›, I, 151; ‹FR›, 10; ‹GR›, 36; ‹GRJ›, I, 121–129; ‹GR6›, II, 812–819; ‹HK›, 60–62; ‹HO›, 112–113; ‹IM›, 42; ‹KN›, 41–42; ‹LARE›, 166–167; ‹MI›, I, 419–420; ‹P›, 34; ‹RIC›, I, 276; ‹RL›, 114; ‹SLON›, 1432–1433