BLOK

ANG: block; NEM: Block; FR: bloc.

ET: StaroFR bloc = kos lesa, iz NEM Blok (‹DE›, 100; ‹DUD›, 88).

D: »(Naziv za) del glasbe, ki predstavlja zaključeno celoto in ne vodi v nobeno drugo. Skladanje z bloki je bilo povsem v nasprotju s simfonično tradicijo 19. stoletja, prisotno je pri Stravinskem in Messiaenu.« (‹GR›, 35). V terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦ je blok, za razliko od ♦sekcije♦, »razviden izključno zaradi svoje ločljivosti (iz celote) na podlagi slušne zaznave.« (‹GL›, 175 – zaznamek A. II/22).

KM: V ‹CH›, 295, se kot sopomenka ♦agregata♦ navaja »zvočni blok« (= »bloc sonore«). Prim. KM

D 1 ♦agregata♦ opozarja, kako takšni pojmi zaradi svojega metaforične opisnosti izgubljajo tehnični oz. strokovni pomen.

PRIM: ♦sekcija♦ (D 1).